CI sprašuje župana, kdaj bodo pripravljene strokovne podlage za OPN

Objavljamo pismo Civilne iniciative OPN po meri ljudi županu Alešu Bržanu.

Delavnica v Bertokih (Foto Barbara Verdnik)

V Civilni iniciativi OPN po meri ljudi pozorno spremljamo vse aktivnosti in dogajanja v zvezi z dopolnjenim osnutkom OPN-ja. Zadovoljni smo z nekaterimi rezultati, ki smo jih skupaj dosegli. Tako ste večkrat javno zagotovili, da s sprejemanjem OPN na občini ne boste hiteli in ga v tem mandatu ne bo, čeprav je to bil vaš cilj ob javni razgrnitvi. V Bertokih že potekajo strokovne delavnice, na Škofijah bodo septembra, naročeni bosta urbanistični zasnovi, na več kot 2.000 pripomb pripravljate temeljite odgovore in pred nadaljnjim postopkom obljubljate, da bo dokument ponovno predstavljen javnosti. Verjamemo, da se bo dokument primerno izboljšal. 

Ostaja pa nekaj skrbi in vprašanj, zaradi katerih vam že tretjič pišemo in upamo, da bomo vendarle vzpostavili dialog in sodelovanje.

Želimo izpostaviti bojazen, da bodo ključna vprašanja in z njimi povezane strokovne podlage zaradi časovne stiske zapostavljena oziroma izvedena le delno ali pa sploh ne. Tu bi želeli poudariti, da občani in občanke seveda podpiramo razvoj občine, vendar mora le-ta biti trajnosten in usklajen s prostorskim potencialom, predvsem pa z njegovimi omejitvami.

Razumemo tudi, da je potrebno za pripravo verodostojnih odgovorov na vprašanja občanov (in seveda tudi CI) predložiti kar nekaj obsežnih strokovnih podlag, saj je brez teh ideja razvoja Mestne občine Koper do leta 2030, kot ste jo predstavili, le ideja, ki nima trdnih strokovnih temeljev. Verjamemo, da to ni bil vaš namen.

S to mislijo vas prosimo za informacijo, ali ste že pristopili k pripravi strokovnih predlog in kdaj jih lahko občani in občanke pričakujemo oziroma se seznanimo z njimi. V mislih imamo pet strokovnih podlag, in sicer:

1.  strokovna podlaga, iz katere je razvidno, kakšna je lahko maksimalna obremenitev območja Mestne občine Koper s prebivalstvom glede na vodooskrbne možnosti. Naše območje je namreč opredeljeno kot vododeficitarno območje. Ker že v vaši strokovni podlagi za okolje, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo navajate, da vodni viri ne zadoščajo v celoti za načrtovani razvoj poselitve, je z vidika podnebnih sprememb in vedno večjih problemov s pomanjkanjem padavin nujno opredeliti kje so meje poselitve, ki jih naše okolje še prenese. Menimo, da je odgovor na to vprašanje ključen tudi pri utemeljitvi trajnostnega razvoja vaše vizije ter zato kot tak prioriteten tudi za vas.

2. dokument, ki opredeljuje vizijo energetske oskrbe občanov in občank do leta 2030, torej za obdobje razvoja, ki ga predstavljate v okviru OPN-ja.  Z vidika trenutne energetske krize, predvsem pa zavez za zniževanje emisij toplogrednih plinov in z njimi povezanih fosilnih goriv, ki jih je občina sprejela, je v okviru OPN-ja zaskrbljujoče dejstvo, da vsebuje samo plinsko omrežje, ne vsebuje pa nikakršnega omrežja ali investicije, povezane z obnovljivimi viri energije. V luči trenutnih cen energentov menimo, da je potrebno kakršen koli razvoj občine  zasnovati na stabilni energetski oskrbi, kar pa plin v tem trenutku ni in verjetno tudi dolgoročno ne bo.  

3. elaborat ekonomike, s katerim se predvidi dolgoročne stroške zagotavljanja komunalno opremljenih novih poselitvenih  površin oz. njihovo razmerje do drugih storitev, ki jih mora občina ravno tako zagotoviti. Prioritetno je potrebno ugotoviti, kolikšen del proračuna bo v prihodnjih letih namenjen zagotavljanju komunalnega opremljanja površin in kolikšen del izgradnji podporne infrastrukture za življenje občanov in občank (zdravstveni center, nov predšolski in šolski stavbni fond, podporne storitve za starejše občane ipd). Ker občina ne more z gotovostjo trditi, da bodo nove stanovanjske zmogljivosti zasedli prebivalci občine, ki so tu stalno nastanjeni in v tem prostoru ustvarjajo in živijo, je logično sklepati, da bo del teh kapacitet namenjen za počitniške namene, od katerih pa občinski proračun nima večje koristi. Z vidika ekonomičnega in gospodarnega ravnanja s finančnimi sredstvi je zato smiselno vnaprej določiti, kaj lahko občinski proračun sploh pokrije, da ne ogrozi svoje osnovne funkcije, t.j. zagotavljanja osnovnih zakonsko opredeljenih  storitev občanom in občankam.  

4. dokument, iz katerega bi bila razvidna vizija zagotavljanja optimalne trajnostne  mobilnosti prebivalstva. Pozitiven je namen občine, da bo zagotovila več kolesarskih poti, vendar to ne vpliva na izboljšanje trajnostne mobilnosti. Ob prevladi že izvedenih in načrtovanih državnih in občinskih koridorjev cestnega tranzitnega prometa je izrazita pomanjkljivost takšnega stanja prometne mreže ta, da ne povezuje vseh oblik prometa in sredstev (cestni, železniški, pomorski). Ta povezljivost je bistvena za doseganje usklajenega policentričnega razvoja v občini in regiji. Le na tak način se bo dolgoročno zagotavljala trajnostna mobilnost in dostopnost. Dejstvo je, da ima Mestna občina Koper razpršeno poselitveno strukturo. S tega vidika je potrebno za naslednje desetletje oblikovati vizijo prometa, ki bo zagotovila zmanjšanje odvisnosti občanov in občank od osebnih avtomobilov, ki bo naslovila celotno populacijo, njene vzorce bivanja in delovanja, ne samo del populacije. Evropske smernice razvoja gredo na tem področju  v smer zagotavljanja trajnostnega javnega prevoza. Glede na velikost občine in razdalje, ki jih občani vsakodnevno premagujemo do služb, trgovin in drugih storitev,  je nujno ta problem nasloviti celovito in kar se da hitro.

5. Rudarsko geološka študija – temeljna strokovna in pravna podlaga za gospodarjenje z mineralnimi surovinami, rabo prostora v ta namen in izdelavo prostorskih aktov, ki omogočajo zakonsko zahtevano izvajanje državne rudarske strategije na lokalnem nivoju. (vir: 11. člen zakona o rudarstvu, ZRud-1d (UL, št.14/14 – Upb, 61/17 – GZ in 54/22)

Vodi nas želja po konstruktivnem dialogu in vzpostavitvi vsaj minimalnega zaupanja, zato ponovno predlagamo neposredno srečanje oziroma sestanek.

V Bertokih sta potekali dve delavnici o problemih in izhodiščih rešitev krajevne skupnosti ter iskanju skupnega jezika pri urejanju prostora. Tretja bo septembra, ko bodo delavnice tudi na Škofijah. (Fotografije z delavnic je posnela Barbara Verdnik.)