- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Ko smo primerjali urejanje prostora v ankaranski in koprski občini, je bilo slišati nekaj mnenj, da je zaradi različne velikosti občin to neprimerljivo. Res je. Mestna občina Koper je po površini največja mestna občina v državi, približno 40-krat večja kot Ankaran, ima zelo raznovrstne kraje in pestro krajino. Pa vendar.
Zakaj je dopustno, da imata na primer dva sosednja kraja kot sta Ankaran in Škofije samo zaradi drugačnega statusa (občina in krajevna skupnost) različne možnosti razvoja in s tem različen življenjski standard? Zakaj politika že desetletja dopušča take razmere in lokalna samouprava ni več ničemur podobna.
Zakon, da morajo občine pripraviti občinske prostorske načrte (OPN), je bil sprejet že leta 2007, a so jih občine začele pripravljati zelo počasi. Rok ni bil postavljen in sankcije niso bile predvidene. Potem so končno s popravkom Zakona o urejanju prostora leta 2017 določili rok: konec leta 2021. 187 občin je OPN sprejelo, 25 pa ne, med njimi tri istrske. In zakaj jim ni bilo treba pohiteti? Ker je minister Vizjak z novelo zakona o urejanju prostora rok spet podaljšal, in sicer kar do decembra 2024. Torej politika oziroma stranke ne želijo reda na področju prostora in enakomernega razvoja ter nenehno dopuščajo, da se v občinah in med občinami širi neenakopravnost.
Konkretizirajmo zadnjo trditev in primerjajmo Ankaran in Škofije, ki mejita drug na drugega, katerih prebivalci se poznajo, družijo, hodijo skupaj v šole, službe ..., da bomo morda lažje razumeli, kaj je v sistemu narobe in zakaj od vodstva koprske občine zahtevamo drugačen pristop.
Občina Ankaran (Foto Jaka Ivančič)
Ankaran meri 8 kvadratnih kilometrov in ima 3.300 prebivalcev. Zaradi dobesednega zatiranja s strani bivšega župana, ki je hotel zgolj izkoriščati prostor ob morju in ga je že začel razprodajati, si je Ankaran leta 2011 izbojeval samostojno občino. Za občane se je standard takoj izboljšal, nadstandardni program imata šola in vrtec, več je kulture, domačine na vse bolj urejene plaže vozi brezplačni avtobus, parkirišča so urejena, Marjetica zgledno ureja okolje, občani so redno informirani o vsem pomembnem dogajanju in načrtih v občini …
Najbolj pomembno pa je, da ima Ankaran s konsenzom sprejeto vizijo, kako se bo razvijal, zastavljene jasne cilje kako bo ravnal s prostorom, kaj in koliko se bo gradilo, koliko prebivalcev naj bi občina maksimalno imela, kako je potrebno poskrbeti za vse generacije na področju družbenih dejavnosti in da bo zaradi starostne strukture potrebno imeti tudi dom za starejše.
Realizacija je bila do zdaj počasnejša, saj se je bilo treba lotiti mnogih odprtih vprašanj z različnimi ministrstvi. Večina jih je zdaj pod streho in uresničevanje ciljev se že pospešeno odvija.
Krajevna skupnost Škofije meri 13 kvadratnih kilometrov in šteje 3.500 prebivalcev. V zadnjih dvajsetih letih jih je za 1.000 več, zaradi novogradenj se v zadnjem obdobju njihovo število povečuje med 50 do 60 na leto. Kraji v krajevni skupnosti imajo dolgo in pestro zgodovino, od kaštelirjev v davni preteklosti do meje med Cono A in B po drugi svetovni vojni. Večino družbenih objektov so Škofije dobile v času Jugoslavije: zadružni dom, novo montažno šolo in nov vrtec, športno dvorano. Potem se je začela večati prodaja gradbenih parcel tako s strani občine kot zasebnih lastnikov, ostali razvoj pa se je upočasnil.
Kanalizacija se gradi že 15 let, nanjo pa še vedno ni priklopljenih vsaj dve tretjini gospodinjstev. Za zgornji del Zg. Škofij, Tinjan, Plavje in Elerje ni niti načrtov. Tudi pozidava Zg. Škofij poteka stihijsko, glavna cesta Škofije - Tinjan je vse bolj neprimerna, prometna in nevarna, brez pločnika. Zaradi uvedbe vinjet je povečan promet skozi center in na Plavjah. Za rušenje stare dotrajane šole in gradnjo nove se je bilo treba boriti dvanajst let, lokacija objekta pa zaradi pomanjkljivega prostorskega načrtovanja žal ni optimalna. Pobude za kopališki avtobus, ki bi obrnil na Škofijah namesto na krožišču, župan zavrača, izboljšanje javnega prometa menda ni mogoče, ker Škofije niso del mesta …
Center Škofij
Na občinski upravi v Kopru sicer izdelujejo OPN za celotno občino, ki zajema tudi Škofije in OPPN za del Škofij. Ampak vizije za razvoj kraja ni nobene, ni ciljev, ni jasno koliko ljudi bo živelo v krajevni skupnosti čez 10 let, če se obravnava OPPN za 300 novih stanovanjskih enot, kar pomeni vsaj 1.000 novih prebivalcev. Enostavno ni nobenih temeljev, ki bi kazali na sorazmeren in trajnostni razvoj. Zato se zastavlja vse več vprašanj, ali se kraji z zgodovino, identiteto in kulturo spreminjajo zgolj v nova spalna naselja, ki imajo za razliko od mestnih stanovanjskih blokov pač nekaj več zelenic okoli zgradb.
Podobno kot o Škofijah bi lahko pisali o Dekanih, Šmarjah, Hrvatinih ali o večini krajevnih skupnosti v občini. Dejstvo je namreč, da je koprsko zaledje izjemno podhranjeno z vso infrastrukturo, od cest do kanalizacije, zlasti pa občini manjka razvojna vizija za celoto in vse njene posamične dele.
Spodnje Škofije
Gotovo pa bi bilo potrebno občinskim uradom prioritetno naročiti pripravo načrtov - seveda v sodelovanju z občani - kako čim hitreje zadovoljiti vsaj osnovne standarde življenja. Večja lokalna središča kot so Škofije, Dekani, Bertoki, Sv. Anton, Marezige, Šmarje, Gračišče, Hrvatini ... nujno potrebujejo vizijo dolgoročne urbanistične in krajinske zasnove.
Zato bi bilo treba pred zazidalnimi načrti (OPPN) in prodajo zazidalnih parcel tam, kjer ni primernih cest in kanalizacije, pripraviti urbanistične načrte oziroma zasnove, s katerimi bi opredelili koncept življenjskega in bivanjskega prostora, identiteto kraja, demografske značilnosti, geografske in krajinske danosti, sožitje z naravno in kulturno krajino …
Politične stranke v občini o razvojni viziji ne govorijo in ne izražajo svojih stališč. V volilnem letu pa bi bilo nujno, da jih predstavijo ljudem. Kandidati za poslance, kakšno je vaše mnenje in kaj boste naredili za skladen prostorski razvoj občin in države? Kakšen odnos do okolja in prostora boste imeli jesenski kandidati za koprskega župana?