- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Kandidatom v pomoč pri sestavljanju kakovostnih programov, volivcem pa za prepoznavanje, kdo najbolje razume naše potrebe, tudi tiste, ki jih ne znamo izraziti ali se jih morda niti ne zavedamo, pa so vendarle pomembne. Dobri upravljavci, ki stremijo k uravnoteženemu razvoju občine, namreč potrebujejo natančen vpogled v njene močne in šibke točke, če želijo ponuditi ustrezno vizijo. Aktivni občani in volivci pa potrebujemo merila, po katerih lahko čim bolj objektivno presojamo kakovost predvolilnih programov in uresničevanje obljub, ocenjujemo delo občinske uprave in kompetentno sodelujemo v razvoju občine.
Verjetno že veste, da nam že osmo leto ponuja oprijemljive, uporabne informacije projekt Zlati kamen. Njegov ključni del je razvrščanje slovenskih občin po značilnostih, ki jih zajema Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO). Gre za 54 skrbno izbranih kazalcev uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in politične kulture ter okolja. Predstavili smo ga na aprilskem srečanju »Koper za desetko!«. Prispevek dr. Vesne Mikolič, predsednice strokovnega sveta Zlatega kamna, smo objavili tukaj, prispevek glavnega urednika projekta, mag. Roberta Muleja pa tukaj. Sama sem za srečanje iz poročil Zlatega kamna izluščila podatke o naši občini. O nekaterih sem že pisala v šaljivi obliki (tukaj), sedaj pa se jim posvetimo še s potrebno predvolilno resnostjo.
Utrinek s srečanja "Koper za desetko!", foto Dare Čekeliš
Najprej si bomo ogledali skupno uvrstitev MO Koper med enajstimi mestnimi in med vsemi dvestodvanajstimi slovenskimi občinami, nato pa še uvrstitev MO Koper med slovenskimi občinami na vsakem izmed osmih vsebinskih področij in po vseh 54 posamičnih kazalcih.
Kako so se mestne občine letos in lani uvrstile na Zlatem kamnu glede na dosežene vrednosti sestavljenega indeksa ISSO? Na vrhu močno izstopata Ljubljana in Novo mesto, Koper je tretji. Med vsemi občinami pa je letos dvaindvajseti, kar je za tri mesta bolje kot lani. Da je možen tudi mnogo opaznejši preboj (ki je sicer lažje izvedljiv z nižjih mest lestvice, pa vendar), dokazujejo zlasti Celje, ki se je letos uvrstilo kar za 48 mest bolje kot lani, pa tudi Murska Sobota (za 25 mest boljša uvrstitev) in Maribor (za 10 mest).
Med enajstimi mestnimi občinami smo torej v celoti vzeto na tretjem mestu, podrobnejši pregled pa pokaže, da smo dobro uvrščeni na treh področjih (Graf 2): po proračunski učinkovitosti zasedamo drugo mesto, po gospodarski in podjetniški dinamiki ter socialni koheziji in politični kulturi tretjega. Ali se tega lahko le veselimo, bomo ugotavljali v nadaljevanju. Že na prvi pogled pa zelo zaskrbljuje, da smo na zadnjem mestu po kazalcih izobrazbe. Kako naj se prebijemo med prvih deset občin v Sloveniji, če imamo po izobrazbeni strukturi zaposlenih 5 let zaostanka za Mursko Soboto in kar 14 let zaostanka za Ljubljano?! Volilni programi tega področja nikakor ne bodo smeli zaobiti.
Zdi se, da smo lahko zadovoljni s svojo uvrstitvijo na treh področjih. Po gospodarski in podjetniški dinamiki smo celo napredovali z desetega mesta na šesto. Letošnje dvanajsto mesto po indeksu trga dela je razmeroma ugodno, toda primerjava z lansko uvrstitvijo pokaže opazen zdrs. Kar se tiče življenjskega standarda, smo obakrat uvrščeni na razmeroma visoko 18. mesto, a ker nas v tem prehiteva kar šest mestnih občin, ta kazalec za nas vendarle ni tako ugoden, kot bi si želeli.
Predstavljajmo si, da bi bile vse slovenske občine v nogometu v isti ligi. Kako ponosni bi bili nase, če bi zasedali 136. ali 146. mesto? Nas ta primerjava lahko strezni?
V drugem grafu smo videli, da je med tremi najboljšimi rezultati Kopra uvrstitev na tretje mesto med mestnimi občinami po socialni koheziji. Sedaj pa vidimo, da smo v absolutni razvrstitvi na tem področju šele stopetnajsti. Mestne občine se sicer po tem kazalcu uvrščajo razmeroma nizko (Celje in Maribor na primer na sam rep razvrstitve), toda Slovenj Gradec na 42. in Nova Gorica na 73. mestu kažeta, da je tudi v mestnih občinah vendarle možna višja stopnja socialne kohezije. Po kazalcih izobrazbe in odnosa do okolja pa smo v Sloveniji šele na 136. oziroma 146. mestu. Bomo v naslednjih štirih letih naredili potrebni preboj?
V nadaljevanju bomo žal ugotovili, da celo na naših najmočnejših področjih najdemo zelo kritične posamične kazalce, ki povezani kažejo zaskrbljujočo sliko in zahtevajo temeljit premislek o tem, kako želimo svojo občino razvijati v prihodnje.
Poglejmo za vsako področje posebej, iz katerih posamičnih kazalcev so sestavljeni skupni kazalci, kaj vse nam povedo o naših močnih in šibkih točkah ter kakšne izzive postavljajo pred kandidate za novega župana-županjo in občinski svet.
Na dobro uvrščenost MOK najbolj vplivajo podatki o številu gospodarskih družb, nastajanju novih podjetij in rasti števila podjetij. Toda domnevamo, da je ta porast vezan predvsem na logistiko (v naši občini imamo že več kot 40 pomorskih agencij, vezanih na Luko, pa še naprej vznikajo nove) in se torej dogaja sam od sebe, zaradi posla, ne zaradi vizije naše občine in spodbujanja razvojno prodornih dejavnosti. To misel potrjuje na primer slaba uvrstitev po odhodkih za spodbujanje malega gospodarstva. In visoko nadpovprečne rasti števila podjetij ne spremlja tudi rast prihodka; po tem kazalcu smo močno podpovprečni, praktično na repu slovenskih občin.
Vse mestne občine, razen Murske Sobote, so po kazalcih trga dela uvrščene do 15. mesta in MO Koper je kljub, na prvi pogled ugodnemu, skupnemu 12. mestu žal med mestnimi občinami v spodnji polovici (7. mesto).
V MOK zaskrbljuje visoka rast brezposelnosti v kombinaciji z brezposelnostjo mladih in nizko uvrščenostjo po kazalcih aktivne politike zaposlovanja. Razvojna naravnanost, ki jo pričakujemo od naše občine, bi se vsekakor morala kazati (tudi) v aktivni politiki zaposlovanja in zmanjševanju vsakršne brezposelnosti.
Tudi kar se tiče življenjskega standarda, se večina mestnih občin, vključno z našo, pričakovano razmeroma visoko uvršča - kar osem jih je med prvo dvajseterico. Toda Koper zaseda na tem področju med mestnimi občinami precej nizko 7. mesto.
Navzgor izstopa izjemna in stabilna uvrstitev po odhodkih za šport: lani 5., letos 6. mesto. Je to razlog za veselje? Bil bi, če bi naša občina zelo premišljeno in gospodarno vlagala v športno infrastrukturo, veliko pa v najrazličnejše panoge in dejavnosti, kar bi omogočalo zdravo športno življenje vsem občankam in občanom, ne glede na njihovo starost in finančno stanje. Žal vemo, da ni tako.
V oči zbode globok prepad v uvrstitvi po odhodkih za šport na eni in kulturo na drugi strani. Res je, da so podatki zbrani iz proračunov in jih moramo uporabljati z rezervo, saj občine ne beležijo konsistentno prihodkov in odhodkov na ustrezna kontna mesta. Toda 99. mesto v Sloveniji po odhodkih za kulturo je za gospodarsko močno mestno občino zagotovo sramotna uvrstitev. Raje niti ne pomislimo, še koliko nižje bi se uvrstili, če bi izločili vpliv gledališča! In koliko je v naši občini, četrti največji v Sloveniji, samozaposlenih, ki preživijo od dela v kulturi? Verjetno jih lahko preštejemo na prste ene roke.
Glede na gospodarsko moč občine je tudi 45. mesto po bruto prejemku na prebivalca mnogo prenizko. Bolj razveseljujoča se zdi uvrstitev na 13. mesto po plačah, toda potrebno se je vprašati, kolikšen del zaposlenih ima v resnici visoke prejemke in kolikšne so razlike med dohodki, na primer med dohodki v Luki in špediciji na eni strani in dohodki množice prodajalk in prodajalcev na drugi strani?
Zdravnikov imamo v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami razmeroma veliko (17. mesto). Toda nekaj na področju varovanja zdravja očitno počnemo narobe, saj smo po prezgodnji umrljivosti na razmeroma nizkem 62. mestu.
In končno, za gospodarsko močno občino je nerazumljivo, zakaj smo slabo uvrščeni po kazalcih stanovanjskega standarda. Po deležu prebivalcev z manj kot desetimi kvadratnimi metri stanovanjske površine smo pri repu slovenskih občin, po deležu gospodinjstev, ki so priključena na kanalizacijo in po hitrosti dograjevanja kanalizacije na 151., po opremljenosti stanovanj s potrebno infrastrukturo (voda, elektrika, notranje stranišče in kopalnica) pa na 83. mestu.
Ali pomeni skupno 81. mesto po proračunski učinkovitosti dobro ali slabo uvrstitev, ne moremo presoditi na pamet. Mestne občine namreč funkcionirajo kot širša regionalna središča in opravljajo širšo funkcijo, zato imajo (sorazmerno) nekoliko večji upravni aparat kot manjše občine, ki se ukvarjajo le s sabo. Od mestnih občin je edino Ljubljana po proračunski učinkovitosti razmeroma visoko uvrščena, vse ostale najdemo nizko, od 81. do 198. mesta. To kaže na sistemsko pomanjkljivost, ki potrjuje, da bi Slovenija morala nadgraditi sistem uprave, verjetno tako, da bi se vloga regionalnih središč formalizirala.
Toda nekaj kazalcev s področja proračunske učinkovitosti ni vezanih na širše funkcije mestne uprave. Poglejmo najprej zadolženost in zadolževanje. Po deležu prihodkov za servisiranje dolga smo bili lani uvrščeni na zaskrbljujoče 157. mesto, zdaj pa smo na 85. mestu, kar je videti kot izjemno izboljšanje. Ker pa vemo, da je bilo ravno v tem času opravljeno reprogramiranje občinskih dolgov, kar pomeni, da bomo isto količino denarja pač odplačali v bistveno daljšem obdobju, je »napredek« zgolj knjigovodski. Še več, po povečevanju zadolženosti na prebivalca smo nazadovali z 98. mesta na še slabše 109. mesto!
Kar se tiče investicij, smo precej nizko uvrščeni, enako tudi glede prejetih evropskih sredstev. Analize in izkušnje vseh let na Zlatem kamnu kažejo, da so mnoge manjše občine zelo dobro organizirane in uspešne, kar se pozna pri njihovem preboju. Zakaj to ne bi moglo uspeti veliki občini z mnogo več zaposlenimi v upravi?
Po rasti trajnih lastnih prihodkov smo uvrščeni na 200. mesto. Gre za prihodke, ki so trajnejše narave, niso transferni in so bolj odvisni od ukrepov posamezne občine kot od državnih mehanizmov za razporejanje sredstev. Kazalnik nam torej pokaže nespretnost naše občine, da povečuje te, pogojno rečeno »lastne« prihodke.
Po demografskih kazalcih smo na 5. mestu med mestnimi občinami, med vsemi pa na 92. mestu. Zaskrbljujoči so predvsem podatki, ki kažejo na starostno strukturo prebivalcev in na starostno odvisnost (to je, koliko starejših prebivalcev in otrok do 14 let je odvisnih od 100 delovno aktivnih prebivalcev). Se bomo znali »pomladiti« in ustrezno poskrbeti za starejše občane?
Tako kot po proračunski učinkovitosti, se tudi po socialni koheziji mestne občine nasploh uvrščajo nižje kot na drugih področjih, kar je deloma razumljivo in se na kratki rok ne more dosti spremeniti.
V Sloveniji je veliko občin, ki mednarodnemu sodelovanju ne namenijo niti evra. Tako smo po odhodkih za mednarodno sodelovanje uvrščeni razmeroma visoko, kljub temu da smo temu v petih letih (2012-2016) namenili borih 5,49 evrov na prebivalca. Pa mejimo kar na dve državi!
Del podatkov o brezposelnosti smo srečali že pri sestavljenem kazalniku »trg dela« (57. mesto po brezposelnosti mladih in 146. mesto po rasti brezposelnosti). To področje zaokroža prav tako neugodna uvrstitev po dolgotrajni brezposelnosti, to je tisti, ki traja 12 mesecev in več.
Nizka uvrstitev po volilni udeležbi je še ena značilnost mestnih občin, a če bi v občini ustvarjali pogoje za aktivno sodelovanje občanov in ga spodbujali, bi bila udeležba najverjetneje večja kot je sedaj.
Po kazalcih izobrazbe smo med mestnimi občinami daleč najslabši, med vsemi občinami pa krepko v spodnji polovici, na 136. mestu. Za univerzitetno mesto je to šokanten podatek.
Kazalec »Izobrazbena struktura prebivalcev« meri delež delovno aktivnih (zaposlenih ali samozaposlenih) prebivalcev s stalnim prebivališčem v občini, ki imajo visoko ali višjo izobrazbo, in to je kazalec, po katerem za 14 let zaostajamo za Ljubljano. »Občinske štipendije« pomenijo vsoto izplačanih občinskih štipendij v letih 2012 do 2016, preračunano na 1.000 prebivalcev. Nerazumljivo je, da se šesta gospodarsko najmočnejša občina po tej značilnosti uvršča šele na 71. mesto. Občinskih štipendij je izredno malo in niso usmerjene v deficitarne poklice oziroma ni videti neke premišljene strategije na tem področju. »Beg možganov« pa je dovolj zanesljiv pokazatelj, ki razkrije, v katere kraje se mladi izobraženci vračajo in v katere ne, in 184. mesto med slovenskimi občinami je glede tega kritično.
Skratka, na tem področju bi občina lahko vplivala na drugačno podobo. Toda kaže, da se je pred leti odločila za nizko izobraženo delovno silo. V 80-ih letih prejšnjega stoletja smo imeli izredno pestro ponudbo delovnih mest na različnih področjih. Zdaj pa prevladujejo logistika z Luko in vsem, kar je vezano nanjo, trgovski centri in javna uprava. Pogrešamo dodano vrednost. Razen univerze, nimamo na primer tehnoloških parkov, start-upov.
Ponosno nosimo naziv univerzitetnega mesta, kar pomeni, da se vendarle vsaj deloma zavedamo pomena izobrazbe. Naj se torej to pokaže tudi v (bolj) kakovostni strategiji in politiki občine na tem področju.
In končno še eno področje, na katerem se uvrščamo zelo nizko. Res je, da gre tudi tu za specifiko mestnih občin; med njimi je edino Novo mesto razmeroma dobro uvrščeno.
Toda tudi kot velika mestna občina na tem področju lahko bistveno napredujemo, če bomo povečali in smotrno uporabljali vire za varstvo (biološko raznovrstnega!) naravnega okolja in spodbujanje učinkovite rabe energije ter zastavili in podprli dejavnosti, ki bodo prispevale k občutnemu zmanjševanju odpadkov.
Pa še opomba: Po odhodkih za trajnostno rabo in proizvodnjo energije si delimo 101. mesto z vsemi, ki v petih letih (2012-2016) niso dale za ta namen niti evra.
Čestitam, ker ste se z željo po napredku naše ljube občine uspeli prebiti skozi suhoparne statistične podatke. Zdaj pa, drage kandidatke-kandidati in volivke-volivci, temeljito razmislimo, kako je potrebno načrtovati, kaj realno napovedati in izpolniti ter kaj je vredno podpreti, da bomo čez nekaj let lahko ponosno ugotavljali, da se nam je skupaj uspelo prebiti v sam vrh slovenskih občin po razvojni prodornosti, inovativnosti, trajnostni naravnanosti in vseh vidikih kakovosti življenja.