Bivši župan Boris Popovič, ki ne more preboleti poraza na volitvah leta 2018 in vse od takrat vodi kampanjo proti sedanjemu županu, je veliko stavil na referendum o umetni dilemi »park ali draga stanovanja«. Zahteval ga je skoraj leto dni in s populističnimi prijemi v stilu trumpizma, ki se ga tako rad poslužuje tudi Janez Janša, nagovarjal oziroma obremenjeval občane. Septembra je zagnal močno kampanjo z dragimi »igračkami«, plakati, plačanimi članki v medijih, nastopaškimi javljanji na družbenih omrežjih …
Ni se izšlo. Referenduma se je udeležilo 10.360 volilnih upravičencev ali 24,33 odstotka vseh v občini, Popovičev »proti« pa je obkrožilo samo 4.228 volilnih upravičencev (41%). Kar 6.052 (58,87%) jih je bilo za uveljavitev občinskega odloka, ki je bil sprejet letos in predvideva stanovanjsko gradnjo.
Sporočil rezultata včerajšnjega referenduma je več, a naj izpostavimo samo dve:
Boris Popovič je izgubil oziroma s svojimi metodami ne more več prepričati dovolj občanov, da ga podprejo. Večina je spregledala, da so lepe slikice dubajskega Kopra in vse druge, ki so se nabrale v 16 letih, samo slikice, ki smo jih drago plačali z javnim denarjem, realizacije pa ni bilo. Prav tako, da je prostorske načrte mogoče spreminjati čez noč, samo da si interesni prijatelj.
Drugo sporočilo je namenjeno sedanji in prihodnjim oblastem. Koper nujno potrebuje razvojno strategijo z vizijo. Ne samo OPN ali Občinski prostorski načrt, ki nastaja v naglici in mu že napovedujejo, da ga bo potrebno dopolnjevati. Potrebujemo vsestranski novi Razvojni projekt Koper 2040, nadgradnjo Razvojnega projekta Koper 2020, ki je nastajal v začetku devetdesetih let.
Naj povzamemo, kaj sta takrat (1999 ob izidu) predsednik projektnega sveta Tomaž Bizajl in županja Irena Fister zapisala v uvodu: » … Ta prostor ni dragocen le za nas, ki tukaj živimo, ampak za vso državo, saj ji odpira okno v svet in ji omogoča hitrejši razvoj. Zato moramo storiti vse za njegov trajnostni razvoj, kar pomeni, da mora biti razvoj sonaraven in uravnotežen, tako da ne bo zagotovil le potreb sedanje generacije, ampak omogočil vse možnosti razvoja sodobnim rodovom. Lokalna skupnost (občina) je še posebej zadolžena in odgovorna za prostorski razvoj. Ob tem moramo izrecno poudariti, da se tudi globalni ekonomski in drugi procesi vselej udejanjajo na regionalni in lokalni ravni. Zato bo položaj ljudi, ki živijo v tem prostoru, v mnogočem odvisen od tega, kako se na te procese odzivajo lokalni dejavniki. Od tod izhaja potreba po oblikovanju lokalne in regionalne strategije razvoja na vseh področjih. Večje sodelovanje prebivalstva pri tem pa bo nedvomno krepilo občutek pripadnosti kraju in odgovornost za stvari skupnega lokalnega pomena ter omogočilo, da ne pridejo do veljave le podjetniški, ampak tudi splošni družbeni interesi kot pogoj za ustvarjanje splošne družbene blaginje.«
Izdelava osnovnega projekta Razvojni projekt Koper 2020 in njegovo dopolnjevanje je trajalo dobrih pet let, nastalo je 11 zvezkov, potem pa povzetek razvojnih študij, ki so ob koncu tisočletja izšle v publikaciji s šestimi poglavji. Koper pred izzivi tretjega tisočletja je nastal na podlagi enajstega zvezka o razvoju družbenih dejavnostih v ZRS, monografsko študijo sta zbrali in uredili Lucija Čok in Vesna Mikolič.
Boris Popovič je leta 2002 dobil vse te dragocene analize, strategije in razvojne vizije do leta 2020 ter jih skril v predal, saj so bili njegovi zasebni interesi v izrazitem nasprotju z njimi.
Skrajni čas bi bil, da Razvojni projekt Koper 2020 dobi nadaljevanje oziroma nadgradnjo, tako da pri načrtovanju rabe prostora v največji možni meri sodelujejo občani in da se s tem omejijo vse možne manipulacije, do katerih prihaja zaradi odsotnosti strateških dokumentov.