- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Te dni smo priča polemiki med krajani KS Bertoki in županom o velikem zemljišču na Serminu, ki naj bi postalo kamionsko parkirišče. Za boljše razumevanje nasprotovanja krajanov, ki se ponovno počutijo izigrane, je dobro obnoviti dogajanje zadnjih 15 let. Problem namreč ni nastal danes, ampak ga je povzročil bivši župan. Žal se zdi, da so lobistični interesi še vedno močnejši kot spoštovanje dogovorov, zlasti pa dragocenosti našega skupnega prostora, ki je temelj našega bivanja in razvoja.
Obrtniki so že nekaj let opozarjali, da je obrtna cona v Šalari premajhna za uresničitev novih poslovnih oziroma obrtniških pobud in da Koper nujno potrebuje prostor za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva. Leta 2005 so vendar dočakali javno razpravo in predlog sprememb ter dopolnitev lokacijskega načrta za gospodarsko obrtno cono Sermin. Predvideno ureditveno območje je bilo razdeljeno na tri programske sklope: obrtno cono, poslovno trgovsko cono in proizvodno trgovsko cono. Po idejni zasnovi Studia Arhitektura naj bi bila v Coni A obrtna cona s štirimi deli. Trije bi bili namenjeni različnim obrtnim dejavnostim, četrti pa ustanovam za podporo malega gospodarstva. V Coni B je bila predvidena trgovska dejavnost in tudi hotel, v Coni C naj bi bila proizvodno trgovska dejavnost.
Na temelju smelih načrtov, ki so jih podpirali obrtniki in so bili sprejemljivi tudi za krajane Bertokov, je bil leta 2006 sprejet lokacijski načrt in program opremljanja zemljišč za gradnjo za območje LN »Gospodarska obrtna in razvojna cona Sermin«.
Prikaz celotnega območja z Luko, železnico in zemljiščem, kjer naj bi bile mirne dejavnosti.
Zgodba z gradnjo gospodarsko-obrtne cone na obrobju Kopra se je potem kar vlekla. 18. julija 2008 pa je 48 obrtnikov Območne podjetniško-obrtne zbornice Koper z Mestno občino Koper le podpisalo prodajne pogodbe za nekaj manj kot 28.000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem naj bi zrasel gospodarsko-obrtni del razvojne cone Sermin. Celotna gospodarsko-obrtno razvojna cona Sermin naj bi sicer po lokacijskem načrtu obsegala 110.000 kvadratnih metrov površine, a so jo v vodstvu občine razdelili na manjšo parcelo za GORC in na veliko za prodajo, ki je potem burila duhove in sodišča še dolga leta. Občina oziroma župan pa je s tem dolgoročno preprečil celovito urejanje velikega strateškega območja in omogočil nadaljnje špekulacije z njim, kar vodi tudi do sedanjih problemov.
Mestna občina Koper je namreč leta 2008 podjetju Serming prodala parcelo v katastrski občini Bertoki, veliko približno 80.000 kvadratnih metrov. Sklep o prodaji po izklicni ceni 8,46 milijona evrov je maja 2008 podpisal župan Boris Popovič, ki je še pred tem podpisal več drugih dokumentov, potrebnih za sklenitev posla. Med drugim tudi sklep o javnem zbiranju ponudb, ki je vseboval poseben pogoj, da mora ponudnik dokazati možnost gradnje na dveh manjših sosednjih parcelah, ki sta bili v lasti podjetja Serming.
Najprej KPK in potem tožilstvo sta Popoviču očitala kršitev zakona o javnih financah, po katerem bi moral enakopravno obravnavati ponudnike ter pregledno izpeljati prodajne postopke. Sodni senat se je na prvi stopnji strinjal, da je Popovič favoriziral podjetje Serming, saj je bila med razpisne pogoje uvrščena tudi zahteva, da mora kupec izkazati pravico do gradnje na omenjenem zemljišču. Ta pogoj je izpolnjevalo le podjetje Serming, saj je bilo že tedaj lastnik sosednjih parcel, zemljišče na Serminu pa je bilo po mnenju tožilstva ocenjeno krepko pod realno ceno.
Naj ob tem spomnimo, da so Borisa Popoviča zaradi zlorabe položaja v primeru prodaje občinskega zemljišča podjetju Serming aprila 2014 spoznali za krivega. Sodnica je Popoviču izrekla triletno zaporno kazen in dveletno prepoved opravljanja javne funkcije. Sledila je pritožba, višje sodišče je nato sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v vnovično sojenje. Zaradi odstopa sodnice porotnice v čudnih okoliščinah se je tudi ponovljeno sojenje vrnilo v začetno fazo. Zadeva pa je junija 2018 zastarala.
Prizor s sodišča, "Zadeva Sermin"
V obdobju 2008 – 2018 se je dogajalo še naslednje:
Konzorcij za gospodarsko obrtno cono je prišel do gradbenega dovoljenja za GORS leta 2010, na vrhuncu krize v gradbeništvu in gospodarske recesije. Spremljale so ga mnoge druge težave, tudi sodni postopki Leta 2014 je prišlo do dokončanja četrte gradbene faze šestih velikih hal, do konca leta 2016 pa je večina lastnikov pridobila uporabna dovoljenja.
Dogajanje na večji parceli je bilo vse to obdobje zamrznjeno. Vsake toliko je bilo slišati, kaj vse se bo na njej dogajalo, kakšne načrte ima lastnik Serming. Med drugim so mediji pisali, da »v nastajajoči obrtno razvojni coni Sermin ne bodo domovali izključno obrtniki, podjetja in tehnološki park, temveč bo velik del tamkajšnjega območja zasedal trgovski center z zabaviščnim vodnim parkom in poslovnim hotelom.«
Fotografija iz leta 2011, ko je tudi Serming objavljal lepe slike, kaj bo vse zraslo na Serminu.
V desetletnem obdobju so se sicer spreminjali odloki in lokacijski načrti za Sermin. Občinski lokacijski načrt iz leta 2012 je tako predvidel 7 ureditvenih območij s trgovsko, poslovno, storitveno, proizvodno, servisno, oskrbno, gostinsko in izobraževalno cono. Na temelju teh načrtov je bil izdelan načrt in nato z občinskimi in evropskimi sredstvi izvedena komunalna oprema območja, kar je v današnjem dogajanju zelo aktualno in pomembno.
Vsi ti načrti so seveda predvideli, da bo okoli različnih dejavnosti parkirišče za avtomobile, prav nikjer pa ni najti, da bi lahko bilo to območje eno samo parkirišče za tovornjake.
Dolgotrajno sojenje je Serming pahnilo v prisilno poravnavo in po zastaranju zadeve na sodišču leta 2018, je banka upnica dala parcelo kot nepotrebno premoženje v prodajo. Koprska občina bi takrat lahko uveljavljala predkupno pravico in izjemno pomembno zemljišče za razvoj lokalnega gospodarstva v skupini izmeri nekaj več kot 85.000 kvadratnih metrov, že opremljeno s komunalno infrastrukturo, kupila nazaj po ugodnejši ceni kot jo je pred 10 leti prodala. Na njej bi lahko zrasel drugi del gospodarsko obrtne in razvojne cone, v katerih bi se odpirala nova delovna mesta in bi se širile poslovne priložnosti, kar vse je v občini zelo potrebno.
Boris Popovič se za to ni odločil, pred volitvami pa je dejstvo, da je iz rok spustil to priložnost, celo zamolčal. Zanimiva pa je njegova obrazložitev iz decembra 2018 (takrat se je že pripravljala primopredaja), zakaj niso uveljavljali predkupne pravice in zavrnili nakup: »v občini nimamo namena graditi trgovskega centra s hotelom, kar zapoveduje veljavni prostorski načrt.«
Novi lastnik 95.500 kvadratnih metrov velikega zemljišča na Serminu je postalo podjetje Adria Produkt, po lastniških spremembah Truck terminal, ki hoče na njem vse kaj drugega kot je bilo sprejeto v obstoječih prostorskih načrtih. V vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja so zapisali, da nameravajo na 50.750 kvadratih metrov veliko parcelo umestiti kamionski terminal s 301 parkirnimi mesti in deset zabojnikov za potrebe špedicije, sanitarij in drugih servisnih storitev. S projektom so kandidirali za pridobitev evropske subvencije in bili uspešni. Zagotovili so jim približno 2,5 milijona evrov.
Kaj vse se je dogajalo v letu 2019, javnost, zlasti krajani KS Bertokov, ne vedo. Januarja so bili preko medijev soočeni z dejstvom, da je občina lastniku in načrtovalcem kamionskega terminala izdala že dve soglasji oz. mnenje, da obstoječi prostorski akt dovoljuje tudi ta namen.
Grafični prikaz veljavne prostorske ureditve, iz katerega je jasno videti, da so parkirišča predvidena okoli dejavnosti in ne, da je parkirišče dejavnost.
Zdaj župan Aleš Bržan v občinskih medijih razlaga in meša veljavne prostorske načrte s pripravo Občinskega prostorskega načrta, govori o dopustnosti kamionskega terminala in odločitev prepušča upravni enoti. Do Bertožanov, ki se že 25 let borijo za svoj življenjski prostor in zdravo okolje, ki imajo prostorsko področje, urbanizem, zakonodajo, Aarhuško konvencijo in podobno v malem prstu, je celo aroganten.
Verjamemo, da v dobrih dveh letih ni uspel osvojiti vse prostorske materije, zato pa ima številne občinske uradnike oziroma tako imenovane strokovne službe. V njih delajo isti ljudje kot pod prejšnjim županom in so različne revizije poslovanja različnih inštitucij (Računsko sodišče, revizijska poročila, KPK, Nadzorni odbor občine … ) ugotavljale mnoga njihova sporna dejanja, sodišče tudi afero Serming.
Škoda, da se ob reorganizaciji služb ni poskrbelo za prevetritev vsaj v uradu za nepremičnine, ki je že leta močno problematičen. Odnos do prostora je vse bolj občutljiv ob zavedanju, da je prostor omejen, zato površnost, ignoriranje veljavnih dokumentov in nekomuniciranje z vsemi deležniki ni razumljivo. Še posebej, ko je v ozadju čutiti lobistične stike in interese. Kratki stiki z občani pa tudi nikakor niso dobra popotnica ob sprejemanju krovnega Občinskega prostorskega načrta, kajne?