Ali smo priča izrivanju Koprčanov iz mesta?

Mediji poročajo, da sta podjetji CGP - Ing in Clipplus koprski občini poravnali 2,7 milijona evrov kupnine za Tomosov blok. Začenjata s prenovo, po kateri bo v stolpnici namesto nekoč 90 garsonjer na voljo 37 stanovanj s površino od 44 do 119 kvadratnih metrov. Cena kvadratnega metra bo od 2.700 do 3.300 evrov, v ceni pa bo že vključeno po eno parkirno mesto v bodoči garažni hiši.

Tomosova stolpnica  Foto: Barbara Verdnik

Statistični podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjih v Kopru večje od ponudbe, da je več kot 60 odstotkov kupcev iz notranjosti države ter tujcev, domačih pa manj kot 40 odstotkov. Cena kvadratnega metra se giba med 2.200 in 2.800 evrov, in po hitri rasti cen smo v slovenskem vrhu, takoj za Ljubljano.

A standard občanov MOK še zdaleč ni takšen kot je v Ljubljani, ki je po tej značilnosti na tretjem mestu v državi, Koper pa na osemnajstem. Še bolj neugodni so podatki, da ima občan Kopra povprečno zgolj 27 kvadratnih metrov stanovanjske površine, kar je zelo malo. Še huje pa je, da v občini živi kar 8 odstotkov prebivalcev, ki imajo manj kot 10 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Po tem podatku je Koper prav na repu med slovenskimi občinami – na 191. mestu.

Kako huda je stiska na področju stanovanj v občini kaže tudi podatek, da je bilo na zadnjem razpisu za neprofitna stanovanja več kot 700 prosilcev, prostih stanovanj pa je samo 40. Na prednostno listo A je bilo uvrščenih skoraj 600 prosilcev, ki ne vedo, kdaj bodo prišli do stanovanja. Morda v desetih letih? Brezposelnih mladih pa je nadpovprečno veliko – več kot 15 odstotkov!

K temu dodajmo še, da zasedamo prav tako neslavno 184. mesto pri begu možganov, oziroma da je v naši občini za vsebinski razvoj premajhna ponudba zaposlitvenih možnosti, zlasti v sektorjih in dejavnostih z višjo dodano vrednostjo in višjo zahtevano izobrazbo. Posledica tega je, da se iz občine na delo vozi veliko več občanov kot je tistih, ki se na delo vozijo v Koper. Analize kažejo tudi, da se v občino priseljuje manj kvalificirana delovna sila.

Seveda taka diagnoza stanja vzbuja veliko skrbi in vprašanj. Med njimi:

• Ali ne postaja za občane življenje v občini, zlasti v mestu in Žusterni, Za gradom in na Markovcu, predrago? 
• Ali lahko naši mladi sploh gradijo prihodnost v občini, kjer primanjkuje delovnih mest in so stanovanja pregrešno draga, neprofitnih stanovanj pa skoraj ni? 
• Koliko jim lahko pomagajo starši, če je stanovanjska površina na občana tako majhna? 
• Glede na to, kaj se dogaja v samem mestu, pa nas skrbi predvsem, ali je to še prijazen prostor za občane, ali pa jih sedanja oblast poskuša iz njega izriniti in ga nameniti vikendašem, turistom in petičnim občasnim obiskovalcem?

K takemu razmišljanju žal vodijo načrti garažne hiše, ekskluzivni dogodki samo za potnike ladij, kamor domačini ne morejo, velike prireditve, ki domačinom zagrenijo življenje zaradi oteženega dostopa do domov, hrupa, parkiranja. Pa popolna odsotnost vlaganj v ohranitev palač, starega mestnega jedra in bistva beneškega Kopra.

Ali nam sedanje vodstvo tlakuje pot h kulisi Kopra, ki se dobro prodaja in daje zaslužek zgolj peščici pri koritu? Ali ga mesto z  vsebino in meščani, z dušo, sploh še zanima?