Aleš Bržan: Prednostna naloga MOK je sprejetje OPN

Z obsežnim vprašalnikom smo preverjali stališča ter obljube županskih kandidatov in kandidatke v Mestni občini Koper. Tu objavljamo odgovore Aleša Bržana, dosedanjega župana in kandidata stranke LAB - Lista Aleša Bržana. 

Vir: Spletna stran LAB - Liste Aleša Bržana

Splošno

1. Ali menite, da MOK potrebuje interdisciplinarno opredeljeno razvojno strategijo s čim širšo podporo političnih deležnikov in občanov za obdobje naslednjih 10 do 15 let?

Prednostna naloga Mestne občine Koper je sprejetje Občinskega prostorskega načrta, ki opredeljuje in upošteva razvojne potrebe občine. To svojo nalogo bomo opravili prihodnje leto v tesnem sodelovanju z občankami in občani, ob upoštevanju stališč stroke in s čim širšo podporo političnih deležnikov. Verjamem, da lahko razpravo o dolgoročnih razvojnih ciljih naše skupnosti, ki smo jo odprli v tem dokumentu, nadgradimo v razpravo o širšem strateškem dokumentu, ne sme pa ta razprava zavreti sprejemanja OPN, ki je naša zakonska obveza in imamo zanj zakonsko predpisan rok.

2. Če da, katerih pet usmeritev razvoja, rangiranih po družbeno ekonomski prioriteti, je za vas najbolj pomembnih?

Takšno rangiranje je zame nesprejemljivo, saj zagovarjam in si odločno prizadevam za uravnotežen razvoj.

3. Ali lahko Občinski prostorski načrt (prostorski tehnični dokument/akt) nadomesti vizijo razvoja? Ali pa menite, da Mestna občina Koper potrebuje celovito dolgoročno razvojno vizijo in jo bo v tem mandatu dobila? Kako jo bo naknadno implementirala v OPN?

Občinski prostorski načrt ni zgolj tehnični dokument, saj ga poleg izvedbenega dela sestavlja tudi strateški del, ki ga bo mogoče z nadaljnjo javno razpravo nadgraditi v jasno dolgoročno strategijo razvoja.

4. Je družbeno ekonomski razvoj podrejen načrtovanju prostora (OPN) ali velja obratno?

Področji sta neločljivo povezani, in ne nadrejeni oziroma podrejeni druga drugi.

5. Ali boste trošili občinska sredstva za piar, izdajo občinskega glasila, e-portala in FB profila za lastno promocijo, tudi v predvolilne namene, ali pa boste transparentno obveščali občane o raznolikih potrebah, problemih in dosežkih občine?

Mestna občina Koper javnih sredstev ne »troši«, ampak z njimi ravna zelo skrbno in jih razporeja v skladu s svojimi potrebami. To nenazadnje dokazuje tudi proračun, v katerem prav letos za investicije namenjamo rekorden znesek, hkrati pa občutno znižujemo zadolženost občine. Do leta 2018 je občina vsakega občana zadolžila že za 831 evrov. Danes ta znesek znaša le še 580 evrov. Mestna občina Koper tudi sredstva za informiranje razporeja preudarno in javnost informira korektno in transparentno. Občinskega glasila pa tudi v prihodnje ne bo izdajala v času volilne kampanje.

6. Kaj boste storili za večjo transparentnost delovanja občine?

Mestna občina Koper v tem mandatu ni skrivala prav ničesar in je javnosti posredovala vse pomembne informacije o svojem delovanju, ob tem pa prav vsaki občanki in občanu omogočila prost dostop do vseh informacij, ki so jih zahtevali. Načini obveščanja so vsekakor lahko drugačni od tistih, za katere smo se odločili mi, smo pa bili pri svojem delovanju v celoti transparentni.

Lokalna samouprava

1. Katera  je po vašem mnenju temeljna celica lokalne samouprave: občina ali krajevna skupnost?

1. člen Zakona o lokalni samoupravi: »Ta zakon ureja občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti.« Krajevne skupnosti pa delovanje občine vsebinsko dopolnjujejo in nadgrajujejo. 

2. Kako boste prisluhnili potrebam in usklajevali interese mestnih, primestnih in zalednih KS?

Tako kot doslej. V dogovoru in učinkovito.

3. Po zadnji reorganizaciji občinske uprave ni več samostojne službe ali urada za krajevne skupnosti, to področje je združeno v Službo za občinski svet in krajevne skupnosti, ena sekretarka pa je ob tem zadolžena še za Nadzorni odbor (NO) MOK. Ali se vam zdi taka organizacija primerna in zadostna podpora krajevnim skupnostim?

Sodelovanje s krajevnimi skupnostmi je bilo po mnenju velike večine članic in članov svetov krajevnih skupnosti po izvedeni reorganizaciji boljše in bolj učinkovito. Sem pa, seveda, vedno pripravljen organizacijo dela spremeniti, če bi se čez čas izkazalo, da jo lahko še izboljšamo.

4. Boste reorganizirali občinsko upravo za večjo pravno, upravno in tehnično-ekonomsko podporo delovanja KS?

Krajevne skupnosti imajo in lahko še naprej računajo na vso podporo, ki jo potrebujejo. Če bodo zaprosile za dodatno pomoč, jo bodo tudi dobile.

5. Ali boste  poskrbeli, da bodo poročila NO uvrščena na dnevni red sej občinskega sveta v skladu  z 32. členom ZLS, upoštevali priporočila iz posamičnih poročil ter o tem poročali občinskemu svetu?

Vedno bom ravnal v skladu z zakonom in svojimi pooblastili, upam pa, da bodo v prihodnje tudi vsa priporočila nadzornega odbora v skladu z njegovimi pooblastili.

6. Na podlagi katerih meril boste predlagali člane nadzornih odborov javnih ustanov?

V nadzornih svetih javnih ustanov ne bo ljudi, ki za to delo ne bi imeli ustreznih kvalifikacij in izkušenj, je pa sestava nadzornih svetov v demokraciji vedno odvisna od volje ljudi, ki jo izrazijo na volitvah.

7. Ali menite, da bi bilo primerno, da so, ob prvenstvenem upoštevanju strokovnosti in kompetenc, vsaj trije od sedmih članov NO iz vrst opozicije?

Če bodo volivke in volivci opoziciji namenili takšno podporo, se bo njihova izražena volja prenesla tudi v sestavo nadzornega odbora.

8. V temeljnih občinskih aktih je določena okvirna sestava delovnih teles občinskega sveta. Za kakšno konkretno sestavo delovnih teles občinskega sveta se boste zavzemali v tistem delu, ki ni vnaprej določen? (67. člen občinskega statuta namreč predvideva, da je med člani delovnih teles vsaj polovica članov občinskega sveta ter do polovice občanov, ki niso člani občinskega sveta. V kakšnem obsegu in na podlagi katerih meril boste predlagali druge občane?)

Med člani delovnih teles bo vsaj polovica članov občinskega sveta, do polovice pa jo bodo sestavljali občanke in občani, ki niso članice in člani občinskega sveta.

9. Koliko podžupanov in svetovalcev nameravate imeti oziroma podpreti? Za katera področja?  Koliko članov naj šteje kabinet župana?

Število podžupanov in področja njihovega dela bom moral uskladiti s koalicijo strank in list, ki jim bodo občanke in občani izkazali zaupanje na volitvah. Število zaposlenih v kabinetu je odvisno od števila in obsega nalog, ki jih kabinet opravlja. V tem trenutku je ekipa, ki jo imam, kadrovsko popolnjena in zelo uigrana, zato novih zaposlitev v kabinetu ne načrtujem.

10. Ali se zavzemate za javno obravnavo občinskega proračuna z zbiranjem pripomb in predlogov, ki bi lahko pomenila dejansko participacijo v lokalni samoupravi ter pripomogla k večji transparentnosti dela župana, občinskega sveta in občinske uprave?

Javna obravnava občinskega proračuna v poslovniku ni predvidena, smo pa v tem mandatu vpeljali javno in dejansko neposredno odločanje občank o porabi dela proračunskih sredstev v obliki participativnega proračuna, ki ga nameravam še okrepiti v prihodnjem mandatu.

Predstavitev osnutka OPN v Bertokih (Foto: Barbara Verdnik)

Prostorsko načrtovanje

1. Katere so po vašem mnenju temeljne pomanjkljivosti javno predstavljenega osnutka OPN?

Sedanji osnutek OPN je trenutno še v fazi usklajevanja s predlogi in pobudami občank in občanov in še ni bil javno predstavljen.

2. Ali menite, da je pravilna prostorska usmeritev osnutka OPN, ki zmanjšuje dosedanje   pozidljive površine v zalednih KS na račun velikih posegov na kmetijska območja v Bertokih (Pradah, Škofijah, Dekanih…)? Če je odgovor da, prosimo, da ga utemeljite.

To rešitev je predlagala stroka, a je Krajevna skupnost Bertoki ni sprejela, zato ni več aktualen. Kot sem jasno povedal že ob začetku postopka priprave OPN, bom občinskemu svetu v sprejem predlagal dokument, ki ne bo le strokoven in zakonsko sprejemljiv, ampak tudi družbeno sprejemljiv.

3. Kako komentirate usmeritev osnutka OPN v izgradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot ob aktualnih demografskih in gospodarskih podatkih?

Takšnih usmeritev osnutek OPN ne daje.

4. Ali menite, da bi moral imeti OPN kot obvezno prilogo tudi elaborat ekonomike?

Predlog OPN bo vseboval vse priloge, ki jih predpisuje zakon.

5. Kakšno naj bo razmerje med nalogami in prioritetami prostorskega načrtovanja, ki so namenjene in usmerjene v dobrobit prebivalcem in skupnostnim, torej netržnim potrebam na eni strani ter tistim, ki so namenjene gospodarskim / tržnim subjektom?

Vse prostorsko načrtovanje je namenjeno izključno izboljševanju kakovosti življenja v skupnosti.

6. Kakšna je sedanja in kakšna naj bo v bodoče vloga podeželskih naselij? Kateri so po vašem mnenju glavni problemi prometa v MOK, vezani na lokalne povezave, na tranzitni potniški in tovorni promet, regijski, državni, čezmejni?

Občina mora tudi na podeželju zagotoviti podobno infrastrukturno urejenost in kakovost življenja, kot jo imajo na voljo občanke in občani v urbanih središčih. Ta razkorak med različnimi območji v občini smo z obsežnimi naložbami v infrastrukturo podeželja že začeli zmanjševati v tem mandatu in ga bomo še zmanjšali v prihodnjem. Za rešitev ključnih prometnih problemov Mestne občine Koper, torej tranzitnega in tovornega prometa, je sicer odgovorna država, a imam zagotovila nove vlade, da jih bo reševala prednostno v tesnem sodelovanju z občino, ki je pripravljena sama prevzeti določene njene naloge. Tako bo, na primer, občina sama pripravila vso projektno dokumentacijo za naložbo v bertoško vpadnico, ki se bo začela prihodnje leto.

7. Kakšno je vaše stališče o stanju in razvojnih potrebah javnega potniškega prometa in katere konkretne predloge imate?

Javni potniški promet nima razvojnih potreb, skupnost jih ima. In jih uresničuje. V tem mandatu smo zgradili novo avtobusno postajo, ki je pomembno izboljšala potovalno izkušnjo uporabnic in uporabnikov javnega potniška prometa, uvedli smo električna potniška vozila Kurjerce in Kurjere in z njimi uvedli dodatne avtobusne linije, ob tem pa zagotovili brezplačne avtobusne prevoze upokojencem, invalidom in vojni veteranom. Občina bo tudi v prihodnje izvajala različne ukrepe za približevanje javnega potniškega prometa ljudem, med drugim bo v začetku prihodnjega leta nabavila tri nove Kurjere in eno Kurjerco.

8. Na kakšen način si boste prizadevali, da bodo v vašem mandatu ukinjene vinjete na hitri cesti?

To pobudo smo na Ministrstvo za infrastrukturo že večkrat naslovili vsi istrski župani, vključno z našimi predhodniki, neposredno in tudi posredno prek kluba istrskih poslancev, vendar so jo ministri vsa leta dosledno zavračali. Čeprav kaže, da te pobude ni mogoče izsiliti, to ne pomeni, da pri njej ne bomo vztrajali.  

9. Kako bo zagotovljeno, da bodo že sprejeti projekti participativnega proračuna usklajeni s celovito zasnovo razvoja, namembnosti in oblikovanja prostora?

Smisel participativnega proračuna je prav v tem, da občanke in občani o projektih odločajo sami, neposredno, brez kakršnih koli navodil občine. Projekti participativnega proračuna morajo biti usklajeni izključno z željami in voljo ljudi, in ne občine.  

Občinska javna podjetja in zavodi

1. Kako boste kadrovali v občinskih podjetjih in zavodih, njihovih nadzornih svetih in občinski upravi: po kriteriju kompetentnosti in strokovnosti ali po strankarski pripadnosti?

Tako kot doslej bodo občinska podjetja in zavode bodo vedno vodile najbolj kompetentne posameznice in posamezniki, ki se bodo prijavili na javne razpise, ne glede na njihovo politično prepričanje ali morebitno članstvo v kateri stranki. Nikogar na Mestni občini Koper nismo zaposlili ali odpustili zaradi njegove politične pripadnosti. Sestava nadzornih svetov pa bo odražala tudi voljo volivk in volivcev.

2. Ali menite, da Zdravstveni dom Koper potrebuje strategijo razvoja zdravstva na primarni ravni za naslednjih 10 let?

Vsaka institucija, vsak zavod v občini potrebuje svojo vizijo razvoja, usklajeno s potrebami prebivalk in prebivalcev, kar pa ne pomeni, da je mora opredeliti v samostojnem dokumentu, kot je na primer strategija.

3. Ali menite, da bo pereč položaj primarnega zdravstva v občini zaradi kadrovske podhranjenosti javnega zdravstvenega zavoda v občini rešila zgolj novogradnja novega zdravstvenega centra?

Zgolj novogradnja ne, bo pa prispevala k boljšim pogojem in organizaciji dela zaposlenih ter dostopnejšim storitvam uporabnicam in uporabnikom.

4. Ali menite, da je potrebno koprsko zdravstvo centralizirati v mestu ali pa ga približati prebivalcem z ambulantami v večjih krajevnih skupnostih?

Koprsko zdravstvo v mestu bomo centralizirali z novim zdravstvenim centrom v urbanem središču Barka, saj je zdaj preveč razdrobljeno na različnih lokacijah, prebivalkam in prebivalcem podeželja pa ga bomo približali na način, kot ga imamo z ambulanto na Škofijah, v Pobegih in Šmarjah.

5. Kakšne ukrepe boste predlagali Zdravstvenemu domu, da bo   imel vsak občan v letu 2023 opredeljenega družinskega zdravnika?

S problemom pomanjkanja družinskih zdravnikov se spoprijema celotna Sloveniji in tudi druge države. Doseganje ustreznega glavarinskega količnika na tim v javni mreži je mogoče doseči le z zagotavljanjem dodatnega ustreznega kadra. Zato skupaj z javnim zavodom Zdravstveni dom Koper skušamo zagotavljati privlačne pogoje za zagotovitev dodatnih zdravnikov.

6. Enako vprašanje velja za centre dnevnih aktivnosti in domove za upokojence. Ali ni že čas, da bi strategija in njena izvedba na področju socialnega varstva izenačila položaj občanov na celotnem teritoriju občine?

Vsi občani na območju Mestne občine Koper imajo enake možnosti za vključitev v programe in storitve socialnega varstva.

7. Ali je po vašem mnenju stanovanjsko politiko v občini najbolje prepustiti trgu, ali pa jo je potrebno spremeniti  (in s tem tudi delovanje stanovanjskega sklada) tako, da bo bolj skrbela za gradnjo neprofitnih stanovanj in reševanje stanovanjskega problema mladih občanov? Ali jo je treba uskladiti z vizijo občine in cilji, koliko prebivalcev naj ima, kakšen naj bo njihov standard?

Nujno je presekati razmere, v katerih morajo občanke in občani na trgu nepremičnin tekmovati z najbolj premožnimi rojaki in tujci, ki kupujejo vikende ali denar samo nalagajo v nepremičnine, ki ostanejo prazne. Pravkar sicer zaključujemo gradnjo soseske Nova Dolinska s 166 javnimi najemnimi stanovanji za naše občane, bomo pa s tem problem le omilili. Slovenija mora uresničiti takšno stanovanjsko politiko, ki bo ločila nepremičnino kot tržno dobrino in dom, ki je pravica.

Vir: Soočenje županskih kandidatov MOK, RTV, 7. 11. 2022

Okolje in samoooskrba

1. Kakšen način zagotovitve oskrbe z vodo zagovarjate?

Dejstvo je, da vodnih virov v slovenski Istri ni dovolj za naše potrebe in da jo je k nam treba pripeljati od drugje. Voda je last države, ne lokalne skupnosti, kjer se nahaja, zato mora tudi odločitev o novem vodnem viru sprejeti država. Za slovensko Istro je ustrezna vsaka rešitev, ki bo zagotovila čimprejšnjo, zadostno in varno vodooskrbo naše regije.

2. Kakšna je vaša vizija za povečevanje samooskrbnosti v občini?

Da bi lahko aktivirali neobdelana kmetijska zemljišča v občini, moramo zagotoviti vodo za namakanje. V prihodnjem mandatu bomo aktivirali Vanganelsko jezero in uredili namakalni sistem ter začeli pripravljati projekte, ki bodo v občini zadržali več padavinskih voda. V urbanih središčih bomo to dosegli z urejanjem zelene infrastrukture, na podeželju bomo morali poiskati ustrezne lokacije za zajetja. Občina v sodelovanju z Marjetico Koper že pripravlja tudi tehnično rešitev za potrebno obdelavo sive vode, kar bo omogočilo ponovno uporabo te vode za potrebe zalivanja. Pripravili bomo tudi potrebno investicijsko dokumentacijo za pridobitev kohezijskih sredstev, z realizacijo projekta pa se bo zmanjšala uporaba pitne vode.

3. Po sedanji dinamiki načrtovanja, proračunskega financiranja  in izvedbe kanalizacijskih priključkov občina še 25 let ne bo imela urejene kanalizacije, kar je zelo obremenjujoče za okolje. Boste politiko na tem področju spremenili? Kakšen vsakoletni proračunski znesek boste v tem mandatu namenili za reševanje tega perečega ekološkega problema?

Ne drži, da po sedanji dinamiki načrtovanja in izvedbe kanalizacijskih priključkov občina še 25 let ne bo imela urejene kanalizacije. Občina je v tem mandatu naredila natančen popis manjkajoče kanalizacije in skupno vrednost teh naložb ocenila na 50 milijonov evrov. Da namerava te naložbe izpeljati prednostno, dokazuje že v tem mandatu, saj bo v tem in prihodnjem letu za izgradnjo kanalizacije na območju Škofij, v Hrvatinih, Bertokih in na Moletu namenila skoraj 17 milijonov evrov. Hkrati se je občinski svet s sklepom, da bo občina vsako leto namenila najmanj dva milijona evrov za izgradnjo kanalizacije, obvezal, da bodo te naložbe tekle neprekinjeno. Da se ne bomo čez nekaj let spet znašli v situaciji, da bi nek župan pri proračuna te nujne potrebe preprosto spregledal.

4. Nekatere občine imajo že dobro utečene Centre ponovne uporabe izdelkov, ki so prostori popravil, rekonstrukcije in izmenjave najrazličnejših rabljenih predmetov, kot tudi ozaveščanja in usposabljanja prebivalstva preko informativnih in izobraževalnih vsebin. Kaj nameravate storiti na področju ponovne uporabe?

Mestna občina Koper bo projekt Center ponovne uporabe izdelkov zagnala takoj, ko bo objavljen prvi razpis za sofinanciranje te dejavnosti. V zadnjih dveh letih, žal, ni bilo nobenega. Gre namreč za finančno precej zahteven projekt in ne bi bilo prav, da te stroške prevalimo na vse uporabnice in uporabnike storitev Marjetice. Je pa v tem obdobju naše javno podjetje nadgradilo sodelovanje z družbo Zeos ter na deponiji v Serminu uredila kotiček ponovne uporabe za frakcijo odpadkov električne in elektronske opreme. V sodelovanju nevladnimi organizacijami koprska komunala redno organizira izmenjevalnice različnih stvari, s katerimi že dosega pomemben ciljev projekta Centra ponovne uporabe izdelkov.

5. Kakšen akcijski načrt imate za rast ekološke in podnebne ozaveščenosti prebivalstva ter krepitev ustreznejših ravnanj in navad?

Proces dviga ozaveščenosti o pomenu varovanja narave in okolja že poteka in ocenjujemo, da precej uspešno, kar dokazuje tudi delež ločeno zbranih frakcij odpadkov, ki v zadnjih dveh letih strmo narašča. Veliko truda vlagamo predvsem v izobraževanje in vzgojo najmlajših. Sodelovanje Marjetice z vrtci in izobraževanja osnovnošolcev ter srednješolcev pomembno prispevajo k razumevanju ekoloških in podnebnih tematik v skupnosti. Javno mnenje o pomenu varovanja našega okolja ustvarjamo tudi z rednimi objavami v vseh lokalnih medijih. Izobraževanje pa spremlja tudi pospešeno širjenje komunalne infrastrukture.

6. Na kakšen način in v kakšnem obsegu boste skrbeli za ozelenjevanje, zlasti urbaniziranih delov občine?

Zaradi neuravnoteženega razvoja Mestne občina Koper v preteklosti smo se znašli v situaciji, ko je v mestu preveč sive infrastrukture, betona in asfalta, na podeželju pa premalo. V samem središču Kopra smo se tako že soočili z nastanki tako imenovanih mestnih toplotnih otokov, ko je temperatura v nekaterih območjih zgoščene pozidave več stopinj višja kot v okolici. Rešitev za ta problem je urejanje urbanih žepnih parkov. Vsak kvadratni meter, ki ga lahko namenimo za ozelenitev, moramo ozeleniti. Drevesa mesto ohlajajo, prezračujejo in v njem zadržijo več vlage. Zato smo jih v tem mandatu zasadili več kot 500 in ob tem tudi presadili vsa že zasajena z javnih površin, kjer smo začeli z novimi gradnjami. Hkrati bomo nadaljevali tudi s projektom sajenja avtohtonih travniških rastlin na javnih površinah, saj so bolje prilagojene na naše podnebje, so vir hrane za čebele in porabijo manj vode od trate, ki smo jo sadili v preteklosti.

7. Kako se nameravate lotiti vprašanja dvigovanja morske gladine?

Na podlagi izvedenih hidrološko hidravličnih presoj in drugih strokovnih podlag je Mestna občina Koper že izvedla določene ukrepe. V okviru rekonstrukcije Semedelske promenade je izvedla nasip vzdolž celotne promenade, podobno je ravnala ob revitalizaciji degradiranega prostora med izlivom Badaševice in Žusterno. Predvidena je tudi izvedba rekonstrukcije in povečanje retenzijskih površin na Bonifiki, za kar smo že pridobili gradbeno dovoljenje. Pogoje in soglasje za tovrstne posege v prostor mora sicer vedno potrditi tudi pristojna institucija Direkcija RS za vode.

8. Kako boste pristopili k problematiki domačih živali, še zlasti prosto živečih? Ali boste uvedli redno subvencioniranje sterilizacij/kastracij mačk in psov? Kako boste sodelovali z društvi in posamezniki s področja varstva živali? Na kakšen način bomo omejevali pretirano večanje števila glodavcev v urbanem okolju? Ali boste podprli prostovoljce, ki na Bonifiki čuvajo labode?

Mestna občina Koper je zadovoljna z delom Obalnega zavetišča za živali in oskrbo ter nego, ki jo zagotavljajo zapuščenim živalim v slovenski Istri. Pri reševanju te problematike je zelo pomembno tudi sodelovanje civilne družbe, ki je že prispevala k izboljšanju zakonodaje s tega področja, posameznice in posamezniki pa zapuščenim živalim pomagajo tudi s prostovoljnim delom v samem zavetišču. Marjetica redno izvaja deratizacije javnega kanalizacijskega omrežja, zato se ne spopadamo s pretiranim problemom glodavcev v njem. Nutrije in labodi pa niso domače, ampak prostoživeče živali, za katere je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vesel pa sem, da se je labodja družina v Kopru tako priljubila ljudem in da so jo pripravljeni tako skrbno varovati.

Vir: FB profil Aleša Bržana

Gospodarstvo 

1. Katere podporne mehanizme boste v vašem mandatu uporabili za razvoj gospodarstva in zaposlovanja? 

Tako kot doslej bo občina sofinancirala aktivnosti za podporo gospodarstvu in zaposlovanju, ki jih izvaja RRC Koper za celotno Obalno-kraško regijo, in sicer vodenje Garancijske sheme, izvajanje izobraževanj za podjetnike, sofinanciranje točke SPOT in sofinanciranje štipendije v okviru izvajanja enotne regijske štipendijske sheme. 

Nadaljevali bomo izvajanje projekta oživljanja starega mestnega jedra in koordinacije Združenja trgovcev, gostincev in ostalih podjetnikov mesta Koper.

Spremljali bomo širše razmere v državi in se po potrebi pravočasno odzivali z ukrepi, kot je bila finančna pomoč za ublažitev posledic epidemije.

V mesecu novembru smo začeli z izvajanjem dejavnosti spodbujanja podjetništva in inovativnosti v sodelovanju z Inkubatorjem Sežana, d. o. o., ki jih bomo v prihodnje še nadgrajevali, prav tako nameravamo v prihodnjem mandatu prek javnega razpisa nameniti finančna sredstva za pomoč malim in srednjim podjetjem in s. p.-jem.

2. Katerim  gospodarskim panogam boste namenili posamične podporne mehanizme?

Podporni mehanizmi, ki jih bo občina izvajala, sodijo v sistem državnih pomoči, kar pomeni, da so namenjeni malim in srednjim podjetjem ter s. p.-jem, vsebinsko pa bodo podpirali povečanje možnosti za ustanavljanje novih podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest, pospeševali bodo izkoriščanje podjetniških in inovacijskih potencialov, vzpostavljali učinkovitejši podporni sistem podjetnikom in podjetjem v vseh fazah njihovega razvoja ter spodbujali povezovanja med raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami in gospodarstvom.

Sicer pa je med najpomembnejšimi vzvodi občine za spodbujanje in usmerjanje gospodarstva in posameznih gospodarskih panog prostorsko načrtovanje, tako v sklopu priprave OPN-ja kot tudi v postopkih sprejema in obravnave pobud za podrobnejše prostorske ureditve v OPPN-jih.