- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Z obsežnim vprašalnikom smo preverjali stališča ter obljube županskih kandidatov in kandidatke v Mestni občini Koper. Tu objavljamo izčrpne odgovore Alana Medveša, kandidata stranke Levica. Poslal nam jih je že dan pred postavljenim rokom.
Vir: FB profil Alana Medveša1. Ali menite, da MOK potrebuje interdisciplinarno opredeljeno razvojno strategijo s čim širšo podporo političnih deležnikov in občanov za obdobje naslednjih 10 do 15 let?
Da. V MOK imamo celo serijo strategij, ki so nastale kot posledica nedomišljenih in outsourcanih nalog za izvajalska podjetja, ki so te strategije pisala zato, ker so te pogoj za prijavljanje na razpise za kohezijska sredstva. Za njimi ni bilo koherentne vizije ampak samoljublje bivše občinske oblasti, ki je razvoj občine usmerjala po svojem trenutnem občutku in z ad hoc projekti. Nujno potrebujemo široko zastavljen proces iskanja konsenza v družbi za oblikovanje nove razvojne vizije občine. Za ta proces je potrebnega dovolj časa in primerna vključenost vseh deležnikov ter tudi stroke, brez tega pa bomo vedno znova izpostavljeni izvršenim dejstvom, ki so rezultat trenutnega navdiha uradnikov na MOK ali interesov kapitala iz ozadja.
2. Če da, katerih pet usmeritev razvoja, rangiranih po družbeno ekonomski prioriteti, je za vas najbolj pomembnih?
1. Transparentno, demokratično in racionalno delovanje MOK, vključno z upoštevanjem vseh priporočil nadzornega odbora, snemanjem in javnim predvajanjem sej OS ter okrepljeno delovanje KS.
2. Pripraviti MOK na energetski prehod in podnebne spremembe, vključno z velikopotezno izgradnjo sončnih elektrarn, študijo za sistem nizkotemperaturnega daljinskega ogrevanja za urbano območje Kopra ter velik poudarek na energetski učinkovitosti in trajnostni mobilnosti.
3. Zasnovati nov trajnostni koncept urbanističnega razvoja mesta, ki bo prinesel bistveno razširitev zelenih površin, umik tranzitnega prometa iz mesta na obrobje, celostno zasnovo novih stanovanjskih sosesk, prenovo mestnega jedra in okrepljene možnosti za trajnostno mobilnost.
4. Bistveno okrepiti prizadevanja za dvig kulturnega sektorja na višjo raven ob hkratni diverzifikaciji ponudbe kulturnih vsebin.
5. Zasnovati nov koncept razvoja turizma, ki naj temelji na trajnostnem turizmu v podeželju in na kulturnem turizmu v mestu.
3. Ali lahko Občinski prostorski načrt (prostorski tehnični dokument/akt) nadomesti vizijo razvoja? Ali pa menite, da Mestna občina Koper potrebuje celovito dolgoročno razvojno vizijo in jo bo v tem mandatu dobila? Kako jo bo naknadno implementirala v OPN?
OPN predstavlja strateški dokument (strateški del OPN) za prostorski razvoj, sam pa ne more predstavljati celovite razvojne vizije za MOK, ki pa mora biti nujno oblikovana pred tem vsaj v grobih obrisih. Ta vizija mora biti tudi jasno usklajena z javnostjo in razviti se mora skozi participativni proces med javnostjo (oz. različnimi skupinami deležnikov) in stroko, pri tem pa je MOK lahko mediator in facilitator. Tak proces je možno speljati v enem mandatu in na koncu mandata nastopiti z jasno vizijo in dokumenti, ki jo podpirajo.
Ali se bo to res zgodilo, je odvisno od politične konstelacije, ki se bo oblikovala po volitvah, saj vse stranke in liste za to nimajo posluha in razumevanja. OPN je možno sprejeti pred tem in šele nato s spremembami OPN pripeljati nov koncept razvoja, vendar je tak način postopanja zavajujoč. Primerneje bi bilo tak proces speljati pred sprejemom OPN, izvajanje pritiska zaradi določenih zakonskih rokov, ki so se že večkrat izjemoma podaljšali (in se zagotovo še bodo v prihodnosti) se nam ne zdi dopustno.
4. Je družbeno ekonomski razvoj podrejen načrtovanju prostora (OPN) ali velja obratno?
Prostorski razvoj je pomembna podmnožica splošnega družbeno-ekonomskega razvoja. V kolikor razmisleka o prihodnjem družbeno-ekonomskem razvoju ni, pa lahko “gasilsko” reševanje posameznih prostorskih problemov prek prostorskih aktov prevzame prednost in se tako ustvarja tudi obraten vtis. Še posebej problematično pa je v primeru, ko se to dogaja netransparentno v imenu določenih lobijev in dogovorov v ozadju, s katerimi javnost ni seznanjena.
5. Ali boste trošili občinska sredstva za piar, izdajo občinskega glasila, e-portala in FB profila za lastno promocijo, tudi v predvolilne namene, ali pa boste transparentno obveščali občane o raznolikih potrebah, problemih in dosežkih občine?
Občinsko glasilo, e-portal in FB profil morajo služiti namenu za katerega so ustvarjeni. To je obveščanju javnosti o potrebah, problemih in dosežkih. Nikakor ne smejo služiti samopromociji župana in njegove administracije. Zato bo moja zaveza, da ta sredstva obveščanja služijo svojemu namenu, kar samopromocija gotovo ni.
6. Kaj boste storili za večjo transparentnost delovanja občine?
Organom občine je potrebno povrniti njihovo vlogo. V okviru najvišjega organa, to je občinski svet, se morajo odviti razprave glede vseh vprašanj, ki se tičejo življenja v naši občini. Prekiniti je potrebno s prakso sprejemanja odlokov po metodi skrajšanega postopka. Vsi akti, ki jih župan predlaga v sprejem občinskemu svetu morajo med prvo in drugo obravnavo, ter pred samim sprejetjem prestati javno obravnavo in usklajevanje z deležniki. Mnenja delovnih teles občinskega sveta morajo postati zavezujoča. Večjo transparentnost delovanja organov občine bomo dosegli tudi s snemanjem in javnim predvajanjem njegovih sej.
Vir: FB profil Levice Istra
1. Katera je po vašem mnenju temeljna celica lokalne samouprave: občina ali krajevna skupnost?
Temeljna celica lokalne samouprave je gotovo krajevna skupnost. Vendar ta s trenutno ureditvijo izgublja svoj pomen in osebnost.
2. Kako boste prisluhnili potrebam in usklajevali interese mestnih, primestnih in zalednih KS?
Kot župan se bom redno sestajal s predsedniki krajevnih skupnosti od katerih pričakujem proaktivno delovanje. Skupaj bomo tehtali katere so prioritete posameznih KS in pripravili celovito časovnico izvajanja teh prioritet. Na način, da bodo potrebe, ki morajo biti razvojno naravnane, uresničene uravnoteženo.
3. Po zadnji reorganizaciji občinske uprave ni več samostojne službe ali urada za krajevne skupnosti, to področje je združeno v Službo za občinski svet in krajevne skupnosti, ena sekretarka pa je ob tem zadolžena še za Nadzorni odbor (NO) MOK. Ali se vam zdi taka organizacija primerna in zadostna podpora krajevnim skupnostim?
Ne. Organizacija občinske uprave ni dobra. Kot župan bom predlagal reorganizacijo občinske uprave, ki bo servis prebivalcem.
4. Boste reorganizirali občinsko upravo za večjo pravno, upravno in tehnično-ekonomsko podporo delovanja KS?
KS potrebujejo učinkovito podporo občinske uprave. Ta mora zasledovati enoten cilj, t.j. učinkovitost delovanja KS, ki je primarni servis krajanom.
5. Ali boste poskrbeli, da bodo poročila NO uvrščena na dnevni red sej občinskega sveta v skladu z 32. členom ZLS, upoštevali priporočila iz posamičnih poročil ter o tem poročali občinskemu svetu?
Da. To sem že kot svetnik v iztekajočem se mandatu večkrat predlagal. Zato bom kot župan na dnevni red sej občinskega sveta uvrstil posebno točko glede obravnave poročil NO.
6. Na podlagi katerih meril boste predlagali člane nadzornih odborov javnih ustanov?
Merila morajo biti strokovnost, kompetentnost, izkušenost in meritornost. Zato je ključno da se pri izboru kandidatov, ti kandidati predstavijo posebnim natečajnim komisijam za katere bo glede na področje delovanja javnih ustanov pripravljen nabor zahtevanih kompetenc. Potrebno bo revidirati tudi občinske odloke in ustanovitvene akte javnih ustanov s ciljem, da v nadzorne odbore sedejo osebe, ki bodo funkcijo nadzora kakovostno opravljale.
7. Ali menite, da bi bilo primerno, da so, ob prvenstvenem upoštevanju strokovnosti in kompetenc, vsaj trije od sedmih članov NO iz vrst opozicije?
V sodobnih demokracijah funkcijo nadzora opravlja opozicija. Zato se meni zdi ključno, da večino v nadzornem odboru ima opozicija in tudi predsedniško in podpredsedniško mesto.
8. V temeljnih občinskih aktih je določena okvirna sestava delovnih teles občinskega sveta. Za kakšno konkretno sestavo delovnih teles občinskega sveta se boste zavzemali v tistem delu, ki ni vnaprej določen? (67. člen občinskega statuta namreč predvideva, da je med člani delovnih teles vsaj polovica članov občinskega sveta ter do polovice občanov, ki niso člani občinskega sveta. V kakšnem obsegu in na podlagi katerih meril boste predlagali druge občane?)
Zavzemal se bom za dosledno spoštovanje razmerji in s tem uravnoteženosti sestave delovnih teles. Merila morajo biti usmerjena v poznavanje delovanja delovnega telesa, poznavanje področja dela in izkušnje. Ob tem je potrebno spremeniti tudi poslovnik o delovanju občinskega sveta, nekatera delovna telesa razdružiti in ustanoviti nova, druga pa združiti, pri čemer bi zasledoval cilj uravnoteženosti števila delovnih teles.
9. Koliko podžupanov in svetovalcev nameravate imeti oziroma podpreti? Za katera področja? Koliko članov naj šteje kabinet župana?
Imel bi največ dva podžupana. Svetovalcev ne bi imel. Kabinet župana bi imel največ štiri osebe. Vodjo kabineta, predstavnika za stike z javnostjo in tajništvo.
10. Ali se zavzemate za javno obravnavo občinskega proračuna z zbiranjem pripomb in predlogov, ki bi lahko pomenila dejansko participacijo v lokalni samoupravi ter pripomogla k večji transparentnosti dela župana, občinskega sveta in občinske uprave?
Vsekakor.
Vir: FB profil Levice Istra
1. Katere so po vašem mnenju temeljne pomanjkljivosti javno predstavljenega osnutka OPN?
Predvsem pomanjkanje transparentnosti glede začetne vizije razvoja občine, ki ni bila nikoli jasno javno diskutirana in usklajena. Nato je problem pomanjkanje participacije občanov pri nastajanju dokumenta, ki se je v okrnjeni obliki zgodila šele po njegovem oblikovanju in predstavitvi javnosti - z delavnicami v vsaki krajevni skupnosti bi morali proces pravzaprav šele začeti (Občina Ankaran je v tem zgleden primer kako se zadeve lotiti pravočasno). Tretja težava je polaganja celotnega pritiska prostorskega razvoja občine na eno samo naselje, ki ni mesto Koper, ampak Bertoki, kjer bi se stavbne površine razširile za cca. 70 ha. Ni razumljivo zakaj se ves ta pritisk ni razdelil med več naselij oz. vsaj preusmeril na mesto Koper, kjer še vedno nimamo dovolj površin za gradnjo novih stanovanj.
2. Ali menite, da je pravilna prostorska usmeritev osnutka OPN, ki zmanjšuje dosedanje pozidljive površine v zalednih KS na račun velikih posegov na kmetijska območja v Bertokih (Pradah, Škofijah, Dekanih…)? Če je odgovor da, prosimo, da ga utemeljite.
V osnovi gre za usmeritev, ki jo narekujejo osnovna spoznanja urbanistične stroke in ki je kot razvojna usmeritev tudi izhaja iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije ter Državnega prostorskega reda, torej prioriteta na notranji razvoj naselij pred širjenjem naselij po robovih navzven, prioriteta preusmerjanja poselitvenih območij iz obrobnih v centralnejša naselja ter boj proti razpršeni gradnji. Gre za osnovne principe racionalne izrabe zemljišč, ki so povezani tudi s splošnim trajnostnim prostorskim razvojem: usmerjanje poselitve v večja strnjena središča in ne v obrobne kraje in območja razpršene poselitve omogoča cenejšo izgradnjo javne gospodarske in komunalne infrastrukture, lažjo organizacijo javnega potniškega prometa, večstanovanjske stavbe so dokazano energetsko bolj učinkovite kot enostanovanjske ipd. Smiselno je ukinjati stavbna zemljišča na mestih, kjer so ta že desetletja neizkoriščena in komunalno neopremljena, smiselno je ukinjati stavbna zemljišča tudi tam kjer nepotrebno prispevajo k netrajnostim poselitvenim vzorcem - k razpršeni gradnji ter širjenju suburbanih naselij, ki zgolj generirajo nov avtomobilski promet. Na drugi strani je zgrešeno vsa ta zemljišča preusmerjati v naselja, ki za to niso primerna in pripravljena, sploh pa ne v suburbana spalna naselja, kjer ni delovnih mest in se ta ne bodo tako hitro razvila. Menimo da bi morali ta zemljišča predvsem preusmeriti za namen zagotavljanja območij za nove stanovanjske soseske v Kopru (kjer bi lahko prek stanovanjskih skladov zagotavljali stanovanja za mlade), ki nima možnosti za širitev.
3. Kako komentirate usmeritev osnutka OPN v izgradnjo 10.000 novih stanovanjskih enot ob aktualnih demografskih in gospodarskih podatkih?
Težko komentiram, če je številka ustrezna, saj je to večinoma stvar strokovne presoje. Dejstvo pa je, da sta Koper in Istra privlačna za priseljevanje, tako iz Slovenije kot iz tujine.Tudi v Strategiji prostorskega razvoja je istrsko somestje skupaj z Ljubljano in Mariborom določeno kot središče najvišje ravni, kar vodi tudi v nadaljnji razvoj poselitve in gospodarstva. Demografska študija, ki je strokovna podlaga OPN, predvideva zmerno povečevanje števila prebivalstva, kar lahko opazimo tudi v statistiki prebivalstva občine v zadnjih desetletjih. Na drugi strani imamo številne mlade družine, ki občino zapuščajo zato ker ne uspejo najti primernih in ugodnih stanovanj, ter se zato selijo na Kozino, Divačo, Sežano ali še dlje. Številnim mladim je onemogočena tudi stanovanjska osamosvojitev od staršev. Iz tega vidika bo določeno število novih stanovanj nujno, stvar strokovne presoje v kolikšnem obsegu. Sicer bi težavo lahko reševali tudi z naslavljanjem problema stanovanj, ki so večinoma prazna, vendar o tem nimamo zanesljivih statistik in občina pri tem ima omejene možnosti postopanja. Davčna politika, s katero bi lahko spodbudili premik teh praznih stanovanj na trg, je namreč izključno v pristojnosti države. Občina lahko ta problem naslavlja prek aktivne stanovanjske politike, v okviru česar bo izgradnja določenega števila novih stanovanjskih enot potrebna.
4. Ali menite, da bi moral imeti OPN kot obvezno prilogo tudi elaborat ekonomike?
Gotovo.
5. Kakšno naj bo razmerje med nalogami in prioritetami prostorskega načrtovanja, ki so namenjene in usmerjene v dobrobit prebivalcem in skupnostnim, torej netržnim potrebam na eni strani ter tistim, ki so namenjene gospodarskim / tržnim subjektom?
Trdno zagovarjam stališče, da mora imeti interes javnosti v prostorskem načrtovanju prednost, ter da se morajo interesi zasebnega kapitala temu prilagajati. Vsekakor treba v okviru OPN tudi zasnovati primerna območja za razvoj gospodarstva, saj je tudi ohranjanje in povečevanje delovnih mest v javnem interesu, vendar se ta razvoj mora odvijati transparentno (brez zakulisnih pogovorov občine z različnimi interesenti za izvajanje pozidav), v sodelovanju z javnostjo in v procesu tehtanja javne in zasebne koristi, kjer mora javna korist imeti prednost.
Vir: FB profil Levice Istra
6. Kakšna je sedanja in kakšna naj bo v bodoče vloga podeželskih naselij? Kateri so po vašem mnenju glavni problemi prometa v MOK, vezani na lokalne povezave, na tranzitni potniški in tovorni promet, regijski, državni, čezmejni?
Mestna občina Koper ima obsežno zaledje, ki ga v veliki meri odlikujejo izjemno ohranjena narava, kval tem kontekstu vidimo tudi razvoj podeželskih naselij, ki se morajo tudi harmonično vključiti v to naravo in krajino. Tukaj torej ne vidimo možnosti za bistveno širitev naselij temveč predvsem za ohranjanje nihovega sedanjega obsega in njihovo notranjo prenovo in revitalizacijo. Smiselneje bi bilo posamezna podeželska naselja tudi funkcijsko ohranjati povezana s kmetijsko dejavnostjo, ki jo lahko dopolnjuje trajnostni turizem, kot pa jih razvijati kot spalna naselja z večino prebivalstva, ki dnevno migrira v mesta ob obali – kar zgolj povečuje vsakodnevne prometne tokove v katerih se lokalno prometno omrežje že utaplja. Glavni problem prometa v MOK je povezan z neustreznim načrtovanjem prometa, ki bi se moral odvijati na regionalni ravni - vsaj na ravni celotne Istre. Prvi najbolj oster problem je tranzit v smeri proti Hrvaški, ki vsako poletje čez polovico občine povzroči prometni infarkt, kar bo rešila HC Koper-Dragonja, ki jo vidimo kot nujno zlo, ampak tudi kot priložnost za umik tranzitnega prometa iz mesta (Koper je eno redkih slovenskih mest, ki ga avtocesta preseka na pol). Podpiramo vse možne ukrepe, ki bi lahko potek te HC naredil za okoliške prebivalce manj obremenjujoč. Druga težava je reševanje prometa znotraj istrskega somestja (relacija Koper-Izola-Piran), kjer so si na državni ravni za ta namen zamislili HC Koper-Lucija, vendar stojim na stališču da bi to problematiko morali reševati z javnim potniškim prometom, po možnosti tirnim (tramvaj, lahka železnica na trasi Trst-Koper-Izola-Piran) ali preko morskih povezav naših krajev. Računamo da bodo preglavice s tovornim prometom rešene z dvotirnostjo drugega tira in z izgradnjo Serminske vpadnice v Luko Koper, oboje je žal izven vpliva občine. Še en pomemben izziv je dejansko preoblikovanje urbane strukture mesta Koper tako, da bo ta stimulirala uporabo JPP, pešačenja in kolesarjenja, ter destimulirala uporabo avtomobila, saj je trenutno Koper v dobršni meri mesto zgrajeno po meri avtomobila.
7. Kakšno je vaše stališče o stanju in razvojnih potrebah javnega potniškega prometa in katere konkretne predloge imate?
Kot rečeno podpiram gradnjo tirnega JPP v smeri Trst-Koper-Izola-Piran, saj imajo
podobne sisteme evropska urbana območja, ki so primerljiva z nami (npr. Lausanne v Švici). Prevetriti bi bilo potrebno omrežje mestnih avtobusov, ki je trenutno zelo zapleteno. Linije bi lahko prenovili tako, da bi bile učinkovitejše in enostavnejše, kar bi tudi privabilo uporabnike. Smiselno bi bilo tudi podaljšanje mestnih linij (npr. do Sermina, Bertokov in Vanganela). Morda bi uporabnike lahko privabila tudi uvedba brezplačnega mestnega javnega prometa, kot jo recimo poznajo že v nekaterih drugih slovenskih mestih. Temeljite prevetritve bi morali izvesti tudi na področju primestnih avtobusnih linij, saj bi morali linije v smeri večjih naselij v primestju in zaledju bistveno okrepiti (npr. v smeri Šmarij gredo trije avtobusi na dan).
8. Na kakšen način si boste prizadevali, da bodo v vašem mandatu ukinjene vinjete na hitri cesti?
Prizadeval si bom za drugačen koncept prometnega povezovanja znotraj istrskega somestja, ki bi temeljil manj na osebnem avtomobilskem prometu ter krepil javni potniški promet za ta namen. V tem kontekstu se zdi ohranjanje koncepta hitre ceste med Koprom, Izolo in Piranom nepotrebno. Sedanje zgrajena dele ceste bi lahko prenesli na upravljanje občin ali Direkcije za ceste, s čimer bi vinjetni sistem avtomatično bil ukinjen. Namesto tega bi lahko po isti trasi gradili hitro dvopasovnico z dodatnim pasom (po vzoru novogoriške ali škofjeloške obvoznice), ob njej pa še tramvaj oz. lahko železnico, za kar bi bilo možno izkoristiti tudi sedanji tunel pod Markovcem.
9. Kako bo zagotovljeno, da bodo že sprejeti projekti participativnega proračuna usklajeni s celovito zasnovo razvoja, namembnosti in oblikovanja prostora?
Že sprejete odločitve s strani občank in občanov ne gre kar tako ukiniti ali spremeniti. Ključno na tej točki je vse te projekte gledati iz vidika celovite zasnove, namembnosti in oblikovanju prostora. V kolikor bi se ugotovila odstopanja bom kot župan sklical zbor krajanov, ki so tak projekt predlagali in z njimi poiskal ustreznejšo rešitev.
Vir: FB profil Levice Istra
1. Kako boste kadrovali v občinskih podjetjih in zavodih, njihovih nadzornih svetih in občinski upravi: po kriteriju kompetentnosti in strokovnosti ali po strankarski pripadnosti?
Župan ne sme kadrovati v javnih podjetjih in zavodih. Naloga župana je, da v sodelovanju z občinskim svetom in občinsko upravo pripravi pogoje za zasedbo funkcij v nazornih organih, te na podlagi razpisanih pogojev potrdi občinski svet. Nadzorni organi pa nato na podlagi pogojev razpišejo in nato izberejo poslovodne organe.
2. Ali menite, da Zdravstveni dom Koper potrebuje strategijo razvoja zdravstva na primarni ravni za naslednjih 10 let?
Absolutno. ZD Koper nima vizije niti strategije zato je stanje na primarni zdravstveni ravni tako kakršno je.
3. Ali menite, da bo pereč položaj primarnega zdravstva v občini zaradi kadrovske podhranjenosti javnega zdravstvenega zavoda v občini rešila zgolj novogradnja novega zdravstvenega centra?
Ne. Izgradnja novega doma ne bo spremenila ničesar, če se ne bomo tega problema lotili sistemsko.
4. Ali menite, da je potrebno koprsko zdravstvo centralizirati v mestu ali pa ga približati prebivalcem z ambulantami v večjih krajevnih skupnostih?
Glede na geografsko podobo naše občine in razpršenosti prebivalstva so ambulante v večjih krajevnih skupnosti smiselne in jih podpiram. Tudi v samem mestnem jedru mora ostati del zdravstvene dejavnosti. Je pa tudi zelo pomembno, da občina in s tem regija dobi sodobni zdravstveni center, ki bo uporabnikom omogočal opraviti več storitev na enem mestu.
5. Kakšne ukrepe boste predlagali Zdravstvenemu domu, da bo imel vsak občan v letu 2023 opredeljenega družinskega zdravnika?
Ukrepe bomo pripravili s stroko in v sodelovanju z ZZZS in MZ. Kajti njihova podpora je pri tem ključna.
6. Enako vprašanje velja za centre dnevnih aktivnosti in domove za upokojence. Ali ni že čas, da bi strategija in njena izvedba na področju socialnega varstva izenačila položaj občanov na celotnem teritoriju občine?
Tako je. Zato bom zagnal proces priprave strategije na tem področju in povabil k sodelovanju MDDSZEM in Center za socialno delo.
7. Ali je po vašem mnenju stanovanjsko politiko v občini najbolje prepustiti trgu, ali pa jo je potrebno spremeniti (in s tem tudi delovanje stanovanjskega sklada) tako, da bo bolj skrbela za gradnjo neprofitnih stanovanj in reševanje stanovanjskega problema mladih občanov? Ali jo je treba uskladiti z vizijo občine in cilji, koliko prebivalcev naj ima, kakšen naj bo njihov standard?
Če bomo stanovanjsko politiko prepustili izključno trgu bo vse več takih, ki si stanovanja ne bodo mogli privoščiti. Potrebno je vpeljati spremembe, ki bodo v roku 10 let imele pozitivne učinke na stanovanjsko podobo naše občine. Primer dobre prakse je Dunaj.
Vir: FB profil Levice
1. Kakšen način zagotovitve oskrbe z vodo zagovarjate?
Zagovarjam način vodne oskrbe, ki bo najmanj ekološko obremenjujoč za okolje. V tem primeru se nam je zdela investicija v akumulacijo na Suhorci zgrešena poteza. Verjamem, da moramo pri oskrbi z vodo narediti precej več na strani porabe, ki jo je potrebno racionalizirati, še posebej v poletnih mesecih, ko je pritisk prebivalstva in obiskovalcev na zaloge toliko večji.
2. Kakšna je vaša vizija za povečevanje samooskrbnosti v občini?
Samooskrba je v okolju in času nenehnih klimatskih in družbenih sprememb ključen ukrep za soočanje s prehransko negotovostjo. Še toliko bolj v prostoru, ki ima naravne in klimatske možnosti za razvoj zelenjadarstva in sadjarstva. Z ukrepi zagotovljenega odkupa v javnih ustanovah (vrtcih, šolah in domovih starejših občanov), lahko ob primerni infrastrukturi namakanja lahko povečamo in okrepimo ekološko in samooskrbno kmetijstvo v Istri. Hkrati velja poudariti še več desetletno tradicijo zadružništva kot spodbujanje oblike organiziranja kmetov.
3. Po sedanji dinamiki načrtovanja, proračunskega financiranja in izvedbe kanalizacijskih priključkov občina še 25 let ne bo imela urejene kanalizacije, kar je zelo obremenjujoče za okolje. Boste politiko na tem področju spremenili? Kakšen vsakoletni proračunski znesek boste v tem mandatu namenili za reševanje tega perečega ekološkega problema?
Ureditev kanalizacijske infrastrukture mora postati prioriteta, pred gradnjo parkirnih garažnih hiš, dvigal in podobne nesmotrne infrastrukture. Najprej bo potrebno potegniti na plano kje vse je še možno zgraditi oz. priključiti objekte na javno kalizacijsko omrežje. Tam kjer to ne bo mogoče bo potrebno poiskati alternativo in zagnati ustrezne projekte izgradnje MČN, ki jih bo v celoti financirala občina. Šele na to, ko bodo te številke znane bo moč reči kolikšen vsakoletni proračunski znesek bomo temu namenili ob upoštevanju vseh ostalih razvojno naravnanih projektov.
4. Nekatere občine imajo že dobro utečene Centre ponovne uporabe izdelkov, ki so prostori popravil, rekonstrukcije in izmenjave najrazličnejših rabljenih predmetov, kot tudi ozaveščanja in usposabljanja prebivalstva preko informativnih in izobraževalnih vsebin. Kaj nameravate storiti na področju ponovne uporabe?
V okviru zbirnega centra Sermin že deluje kotiček ponovne uporabe izdelkov. To je dobra praksa, ki je ponekod v Sloveniji zelo dobro urejena in pozitivno prispeva k zmanjšanju odpadkov in s tem v okoljsko ozaveščanje ljudi. Ker gre za dobro prakso bom angažiral pristojni občinski urad in javno komunalno podjetje, da pripravijo analizo možnih dodatnih ukrepov, ki bodo izhajali iz analize stanja. Iz tega bodo pripravljeni ustrezni dodatni ukrepi za povečanje obsega ponovne uporabe izdelkov in ozaveščanja prebivalstva.
5. Kakšen akcijski načrt imate za rast ekološke in podnebne ozaveščenosti prebivalstva ter krepitev ustreznejših ravnanj in navad?
Skozi dogodke, izobraževanja in predavanja.
6. Na kakšen način in v kakšnem obsegu boste skrbeli za ozelenjevanje, zlasti urbaniziranih delov občine?
Predvsem je treba poskrbeti za dovoljšnje število funkcionalnih zelenih površin, ki jih v občini še vedno primanjkuje, kljub mestnega parka in nove ozelenjene plaže v Žusterni. Predvsem smo mnenja, da bi celotno območje med mestnim jedrom na severu in Semedelo ter Škocjanom na jugu bilo potrebno zasnovati kot mesto v parku, kjer bi namenili ogromno prostora parkovnim površinam, tratam, drevoredom, zasaditvam grmovnic ipd. Za vse to bi seveda potrebovali zelo tesno sodelovanje s krajinsko-arhitekturno in arboristično stroko. Nujno bi bilo potrebno pospešiti sajenje novih dreves povsod po mestu in hkrati vzpostaviti jasen sistem varovanja že obstoječih dreves (npr. kataster urbanega drevja), ki so tarča samovolje lastnikov zemljišč in je njihova javna funkcija trenutno povsem zanemarjena.
7. Kako se nameravate lotiti vprašanja dvigovanja morske gladine?
Tako, da bomo najprej storili vse kar je v naši moči, da bomo preprečili, da do dviga sploh pride. Mestna občina Koper do sedaj sploh ni imela jasne podnebne strategije, zastarel lokalni energetski koncept še vedno predvideva izgradnjo plinovodnega omrežja, kar je svojevrsten nesmisel. Drastično moramo občino preusmeriti v izgradnjo omrežja daljinskega ogrevanja na obnovljive vire, v energetsko učinkovitost, v sončne elektrarne, s ciljem da Koper postane mesto brez emisij. To je prva prioriteta, ki so jo kot družba moramo zastaviti.
8. Kako boste pristopili k problematiki domačih živali, še zlasti prosto živečih? Ali boste uvedli redno subvencioniranje sterilizacij/kastracij mačk in psov? Kako boste sodelovali z društvi in posamezniki s področja varstva živali? Na kakšen način bomo omejevali pretirano večanje števila glodavcev v urbanem okolju? Ali boste podprli prostovoljce, ki na Bonifiki čuvajo labode?
Tudi na tem področju bo potrebno pristopiti k pripravi strategije v sodelovanju s stroko, društvi in posamezniki. Le tako je mogoče proaktivno pristopiti k reševanju te problematike.
Na soočenju županskih kandidatov na RTV, 7. 11. 2022
1. Katere podporne mehanizme boste v vašem mandatu uporabili za razvoj gospodarstva in zaposlovanja?
Zadružništvo je najbolj demokratična oblika organiziranja gospodarskih subjektov in ravno zato tudi najboljši način organiziranja delovnega procesa, saj je delavsko soupravljanje filter in korektor za napačne odločitve vodstev podjetij in njihovo samovoljno obnašanje. Poleg zadružništva ima lahko pozitivno družbeno vlogo tudi socialno podjetništvo, podprli pa bomo tudi malo podjetništvo in obrtnike, ki z delovanjem v duhu družbene odgovornosti in pravičnosti pripomorejo k vsesplošnemu blagostanju. Vzpostavitev “coworking” prostora. V takem prostoru bi lahko mladi podjetniki uresničevali svoje poslovne ideje in snovali inovacije v duhu praks skupnostne ekonomije. Spodbujali bomo zadružno organiziranje zagonskih podjetij, ki bi nastala na takšen način. Organizirali bi tudi podporne programe, strokovne delavnice in izobraževanja zato, da bi tak prostor zaživel.
2. Katerim gospodarskim panogam boste namenili posamične podporne mehanizme?
Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Kopru so storitve (pomorski promet, pristaniške storitve, logistika, bančništvo, zavarovalništvo in trgovina). Občinsko gospodarstvo zaznamuje pristanišče s svojo dejavnostjo, ki nase veže še kopico drugih storitvenih podjetij, ki so potrebna v mednarodnih blagovnih in logističnih tokovih. Prepoznavni so tudi drugi gospodarski subjekti, katerim je tudi potrebno nameniti podporne mehanizme.