Potreben je resen razmislek o načinu in postopkih sprejemanja proračuna

V zaledju Kopra (Foto Barbara Verdnik)

Kot večina izvoljenih članov svetov krajevnih skupnosti (KS) za ta mandat nimam pregleda o izvedenih investicijskih naložbah po KS MOK za štiriletno obdobje preteklega mandata. Zelo primerno bi bilo, da občinske službe pripravijo ta javni dokument. Na podlagi te informacije bi lahko stekel demokratičen postopek usklajevanja prioritetnih investicij po krajevnih skupnostih.

Za graditev lokalne samouprave in participacije pri odločanju o razvoju celotne občine, ki je v primeru MOK specifična zaradi velikosti teritorija in različne razvitosti območij znotraj njega, je potreben resen razmislek o načinu in postopkih za zagotovitev teh temeljnih ustavnih pravic občanov. Predvsem je potrebno zagotoviti ustrezno informiranje, stalen dialog in transparentno delovanje občinske uprave.

Predlagam ukrepe, ki bi lahko pripomogli k temu:

🔷 Vsakoletni sklici zborov krajanov po posamičnih krajevnih skupnostih, na katerih bi občinsko vodstvo predstavilo razvojne načrte MOK in še posebej podrobno načrte posamične (dotične) KS. Primerno bi bilo predstaviti tudi načrte dela javnih gospodarskih služb in koncesionarjev, ki skrbijo za zagotavljanje vseh zakonskih obvez občine na območju posamične KS.

🔷 Še pomembnejša kot sam odlok o letnem planiranju in navodila finančne službe, je za krajevne skupnosti informacija o razvojni usmeritvi občine, deležu naložb v proračunu in glavne alokacije sredstev, tako po namenu kot po območjih.

Pogled iz Marezig (Foto Barbara Verdnik)

MOK bi za sledenje cilju razvoja lokalne samouprave po krajevnih skupnostih lahko storila še sledeče:

🔹 Nudila vso potrebno tehnično in organizacijsko podporo za postavitev internetnih strani vsake KS, FB profila in po potrebi instagrama ter usposobila tajnice za vnašanje aktualnih vsebin in osnovnih arhivskih gradiv;

🔹 Revidirala nabore in pogoje vseh razpisov MOK s področja financiranja športnih, turističnih in kulturnih prireditev, kar bi omogočilo KS, društvom in ostalim organizacijam, predvsem iz ne mestnega dela, enakovredno in enakopravno prijavo in obravnavo pri dodeljevanju javnih sredstev;

🔹 Enako velja za razpise za sofinanciranje obnove pročelij stavb;

🔹 Revidirala prometno in turistično strategijo v delu, ki obravnava ne mestne krajevne skupnosti;

🔹 Intenzivirala informiranje in razprave o nastajajočem občinskem prostorskem načrtu (OPN) v luči dolgoročnega razvoja vseh sestavnih delov občine, v kateri naj bi imeli vsi občani omogočen dostop do osnovnih storitev v 15 minutah. Razvojna vizija in strategija morata biti ključni temi pri obravnavi OPN po KS;

🔹 Ustanovila samostojni urad za krajevne skupnosti znotraj uprave občinskih služb, ki bo referenčna točka za vse aktivnosti KS ter koordinator med KS in posamičnimi uradi, pod katere spada vsakokratna problematika KS;

🔹 Pripravljala pregled razpisov in dogovor o naložbah, za katere lahko krajevna skupnost s podporo MOK kandidira na nacionalnih in evropskih razpisih za svoje lokalne potrebe;

🔹 Uredila poenoteno vodenje delovodnikov tajništev in arhivov KS, skladno s predpisi o klasifikaciji dokumentov in arhiviranju;

🔹 Uredila zakonsko obvezne geodetske katastre pokopališč v upravljanju KS in postavila enotne informacijske platforme za vodenje evidenc in poslovanje pokopališč (kot npr. program PISO-PO).

Predvsem pa je potreben zavezujoč dogovor in podpisan dokument med upravo MOK in krajevnimi skupnostmi o tem, katere investicije bodo vključene in realizirane skozi NRP v posamični krajevni skupnosti v petletnem obdobju.

Nedaleč od mesta (Foto Božena Ambrozius)