Občani potrebujemo samostojno službo za lokalno samoupravo in krajevne skupnosti ​

Krajevne skupnosti v MO Koper (Vir)

Krajevne skupnosti in lokalna samouprava so bile pod bivšim županom v Kopru povsem zanemarjene, neupoštevane. Delovanje je bilo zreducirano na novoletno srečanje predsednikov svetov KS in župana, zborov krajanov skoraj ni bilo več, predlogi KS za proračun niso bili upoštevani in rezultati so vidni v nazadovanju razvoja krajevnih skupnosti, kar se najbolj kaže v povsem neurejeni infrastrukturi. Novo vodstvo občine je obetalo hitrejši razvoj in večje upoštevanje krajevnih skupnosti, ki morajo, zlasti v zaledju, ogromno nadoknaditi. Prva priložnost za sistemsko spremembo se je pokazala ob snovanju nove organiziranosti občinskih služb. Žal je občinsko vodstvo ni izkoristilo. Naj pojasnimo.

Občinski svet je prejšnji teden sprejel nov Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Mestne občine Koper. V njem je tudi nova Služba za občinski svet in krajevne skupnosti.

V Civilnem gibanju Skupaj smo sicer zadovoljni, ker smo prodrli s pobudo, da krajevne skupnosti ne bi bile zgolj ena od točk v uradu za gospodarske službe.

Glede na napoved, da bodo lokalna samouprava in krajevne skupnosti dobile v tem mandatu večjo veljavo ter glede na zahtevnost mestne občine, v kateri imamo v 22 mestnih, primestnih in zalednih krajevnih skupnostih različne potrebe, pa bi to področje po našem mnenju potrebovalo samostojno službo. Če bi pripravljavci odloka prisluhnili krajevnim skupnostim in krajanom oziroma občanom, bi za to dobili še več argumentov.

Kaj je sprejeto

V skladu z novim Odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave MOK služba za občinski svet in krajevne skupnosti:

• opravlja strokovne, svetovalne, upravne in organizacijske naloge za potrebe župana, članov občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter za krajevne skupnosti, 
• opravlja naloge za pripravo in izvedbo sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles,
• usmerja neposredno sodelovanje krajevnih skupnosti z občinsko upravo, 
• opravlja naloge za razvoj krajevnih skupnosti, sistema lokalne samouprave in uresničevanje pravic prebivalcev občine do neposredne udeležbe pri odločanju v občini, 
• vodi evidenco pravnih aktov občine, 
• druge naloge s svojega delovnega področja.

Kaj smo predlagali

Ker imamo v CG Skupaj številne neposredne izkušnje iz delovanja krajevnih skupnosti in uresničevanja lokalne samouprave, smo predlagali samostojno službo. Mestna občina ima kar 22 krajevnih skupnosti, v katerih živi več kot 52.000 prebivalcev. Nekatere so večje od vsaj 30 občin v Sloveniji, druge so zelo majhne, gostota poseljenosti različnih delov občine je izredno neenakomerna, veliko krajev se sooča z izseljevanjem, drugje se število krajanov zelo hitro povečuje in so zmogljivosti šol in vrtcev nenehno premajhne. Zato bi morala imeti lokalna samouprava in enakomeren razvoj vseh delov občine prioriteto, ki bi jo najlažje zagotavljala samostojna služba.

Služba za lokalno samoupravo in krajevne skupnosti bi imela po našem predlogu te naloge: 

• opravlja naloge za razvoj sistema lokalne samouprave in uresničevanje pravic prebivalcev občine do neposredne udeležbe pri odločanju v občini (spodbuja redne letne sklice zborov krajanov, predstavitve večjih občinskih in krajevnih projektov, predstavitve dobrih praks lokalne samouprave … );
• opravlja naloge za razvoj sistema lokalne samouprave v odnosu do države, v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem pokrajin;
• opravlja strokovne, svetovalne in organizacijske naloge pri uvedbi in izvedbi participativnega proračuna;
• usklajuje razvojne načrte KS v okviru letnega in dolgoročnega načrtovanja;
• zagotavlja organizacijsko in strokovno podporo nacionalnim in mednarodnim projektom, kjer so neposredno udeležene krajevne skupnosti;
• zagotavlja informacijsko tehnološke rešitve za KS in njihovo prisotnost na spletu ter na socialnih omrežjih. Še posebej za kakovostno obveščanje občanov in izvoljenih predstavnikov v telesih KS in občine;
• organizira usposabljanje in ozaveščanje občanov, spodbuja k njihovemu bolj aktivnemu sodelovanje;
• skrbi za ustrezno usposobljenost in zaposlovanje tajnic oziroma tajnikov KS in zagotavlja enotno programsko opremo za poslovanje z objekti, s katerimi upravljajo KS (pokopališča, zadružni domovi ... );
• opravlja naloge za pripravo in načrtovanje prostorskega razvoja krajevnih skupnosti,koordinira reševanje infrastrukturnih problemov in stalno skrbi, da so občanom omogočeni enaki in zadovoljujoči pogoji bivanja v celotni občini.

Protokol ali vsebina

Če gledamo na občinski svet in svete KS z vidika organizacijskih in protokolarnih nalog, je enotna služba lahko razumljiva. Vsebinsko pa bi zagotovili dovolj velik poudarek tako lokalni samoupravi kot krajevnim skupnostim, če bi imeli za to samostojno službo.

Z občinskim svetom se delno ukvarja že kabinet župana in sekretariat, iz nalog nove službe pa je mogoče razbrati, da bi imele strokovne, svetovalne, upravne in organizacijske naloge za potrebe župana in članov občinskega sveta večjo težo kot ukvarjanje s krajevnimi skupnostmi. Zato predlagamo samostojno službo za lokalno samoupravo in krajevne skupnosti, ki bi dala poudarek predlaganim vsebinam. 

Leta 2016 je Vlada Republike Slovenije sprejela Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020, ki je prvi dolgoročni pogled na razvoj lokalne samouprave v Sloveniji. Temeljni cilj strategije je krepitev lokalne samouprave in dvig kakovosti življenja na lokalni ravni. Poudarja krepitev vpliva občanov v svojem okolju in njihovo sodelovanje pri sprejemanju odločitev organov lokalne samouprave za zagotovitev učinkovite rabe virov in zagotavljanje kakovostnih in učinkovitih storitev na lokalni ravni.

Skratka, na lokalni ravni, v občini, je potrebno omogočiti, spodbujati in podpirati aktivno sodelovanje občanov, pri razvoju je potrebno upoštevati trajnostni vidik, graditi identiteto in še mnogo drugega. V tako kompleksni lokalni skupnosti kot je MOK in ob velikih razlikah med krajevnimi skupnostmi je to še toliko bolj pomembno.

Zato je škoda, da občinsko vodstvo ni izkoristilo priložnosti pri reorganizaciji in še vedno ne vemo, ali deli naše mnenje in razume potrebe po graditvi lokalne samouprave.

Za kakovostno upravljanje tako velike in raznolike občina kot je MOK je potrebna razvita lokalna samouprava na ravni krajevnih skupnosti.