- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Te dni je v ospredju debat Nacionalni inštitut za javno zdravje. Politiki vse od 13. marca poskušajo vzbujati dvome v njegovo strokovnost, mu odvzemajo možnosti komuniciranja, zamenjajo najprej direktorico in zdaj hočejo zamenjati še v.d. direktorja. Po njihovo bi morala namreč stroka slediti politiki in ne politika stroki. Tako se igrajo z najpomembnejšo strokovno inštitucijo s področja javnega zdravja v Sloveniji in z nami.
Pa poglejmo, ali skozi moje pisanje morda najdemo kakšen odgovor na vprašanje, zakaj si vlada popolnoma podreja NIJZ, nacionalni inštitut, katerega glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalcev. Pravzaprav uvaja nad stroko neke vrste diktaturo in jo nadomešča s svojimi zvestimi kadri.
Začnimo v Nemčiji. Ko poslušate ali berete poročila, kako se koronavirus obnaša v Nemčiji, kako se mu Nemčija upira in kako ji pri tem gre od rok, z vso statistiko in analizami obolelih, se vedno navaja zgolj en vir informacij. To je Inštitut Robert Koch, ki nenehno spremlja razmere, ocenjuje vse razpoložljive informacije, ocenjuje tveganje za prebivalstvo v Nemčiji in zdravstvenim delavcem ter politiki daje priporočila. Ko o stanju spregovori Angela Merkl, se sklicuje na ta inštitut, ko o tem pišejo novinarji, tudi naša dopisnica Polona Fijavž, je vir vedno nacionalni inštitut. Politiki ne pride na misel, da bi dvomila v inštitut, javno kritizirala njihove podatke, ugotovitve in priporočila, da bi sprejemala ukrepe brez stroke. Kaj šele, da bi v teh časih rovarila po njej, odganjala njeno sodelovanje, odstavljala direktorje in strokovnjake ter jih nadomeščala s svojimi.Angela Merkl pa se državljanom zahvaljuje, da upoštevajo priporočila in ukrepe ter jih bodri, da bodo skupaj zmogli. Nič ne žuga ljudem, jim ne preti in jih ne ustrahuje, prav tako se ne tolče po prsih, kako »njeni« ukrepi delujejo. Tako gradijo zaupanje in v kriznih ter stresnih časih ne ustvarjajo dodatnih razlogov za tesnobo. Tako je v Nemčiji.
Kako pa pri nas?
NIJZ je nacionalni inštitut, katerega glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo preventivnih ukrepov.
Imamo nacionalni inštitut, ki temelji na znanju in dolgoletnih izkušnjah.
Ključne dejavnosti NIJZ obsegajo zagotavljanje podatkov s področja zdravja in zdravstvenega varstva, spremljanje in ocenjevanje zdravja prebivalstva; prepoznavanje groženj zdravju in oblikovanje ukrepov za njihovo obvladovanje; krepitev zdravja in oblikovanje strokovnih podlag za sprejemanje zdravju naklonjenih politik; programe in ukrepe za preprečevanje bolezni; spremljanje in ocenjevanje sistema zdravstvenega varstva; razvoj strokovnjakov javnega zdravja ter raziskave v javnem zdravju.
NIJZ ima dolgoletno tradicijo, saj začetki njegove dejavnosti segajo v začetek prejšnjega stoletja, ko je bil 16. julija 1923 v Ljubljani slovesno odprt Higienski zavod. Njegovo delovanje je v začetku obsegalo le raziskovanje pitne vode in oddajo mnenj glede oskrbe s pitno vodo, z leti pa se je širilo. Med drugo svetovno vojno je Higienski zavod izdeloval cepiva za partizansko saniteto, sredstva za dezinfekcijo in dezinsekcijo, laboratorijske kemikalije in druge sanitetne materiale ter jih pošiljal iz okupirane Ljubljane.
Torej imamo nacionalni inštitut, ki temelji na znanju in dolgoletnih izkušnjah. Kako so ravnali v primeru koronavirusa?
Epidemija se je zaradi predlaganih ukrepov stroke upočasnila
Strokovno stališče slovenske epidemiološke stroke je bilo ves čas usklajeno in skladno z večinskim mnenjem mednarodne epidemiološke stroke in nacionalnih inštitucij. NIJZ je bil o novem korona virusu obveščen 31. 12. 2019 preko EWRS (Evropski center za nadzor bolezni).
Od prvega primera 4. 3. je bila rast okuženih najprej eksponentna, z uvedbo ukrepov pa se je razvoj epidemije upočasnil. Lahko bi rekli, da so rezultate začeli dajati predlagani ukrepi stroke, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Potem je 13. marca z delom začela nova vlada. Zamenjala je direktorico NIJZ in strokovno vodenje ukrepov je prevzel krizni štab. Pri urejanju nadaljnjih ukrepov epidemiološka služba NIJZ ni bila več aktivno vključena.
Nova vlada je z Jelkom Kacinom začela tudi novo podajanje podatkov in nov način komuniciranja z javnostjo. Ne vem, če ste opazili. Ampak podatki so vsak dan bolj skopi in tudi zavajajoči, napihnjeni so tisti, ki govorijo o negativnih trendih, zamolčane pa so analize in kje se bolezen širi.
Pa si jih pobliže poglejmo, saj jih na srečo na portalu NIJZ še vedno objavljajo.
V kritičnem delu lestvice so občine Ljubljana, Šmarje pri Jelšah, Metlika, Ljutomer, Rogaška Slatina, Horjul.
Graf: Božena Ambrozius (Vir: NIJZ)
V Ljubljani je po podatkih za 5. april 194 okuženih (njihovo število se od 3. aprila povečuje za eno osebo na dan), kar je za mesto s 300.000 prebivalcev kar dober podatek. V Mariboru pa so do 5. aprila registrirali 22 okužb, kar je glede na število prebivalcev (približno 110.000) še veliko bolje kot v Ljubljani. Potem pa pridejo podatki, ki jih nihče od odgovornih ne izpostavi.
Podatki, ki jih odgovorni ne izpostavljajo
Najbolj kritično je v občini Šmarje pri Jelšah, ki ima 1.755 prebivalcev in 5. aprila že 137 primerov – kar 25 na novo ugotovljenih okužb več kot 2. aprila. V Metliki (3.206 prebivalcev) je število okuženih doseglo 53 primerov. V Ljutomeru (3.453 prebivalcev) je bilo 2. aprila 38 primerov, 3. aprila pa že 47 primerov. Na srečo se nato do 5. aprila število prijavljenih obolelih ni več zvišalo. V Rogaški Slatini je bilo 5. aprila 34 primerov; od 3. aprila beležijo po 1 nov primer na dan. V Horjulu je 27 prijavljenih primerov COVID-19; zadnje tri dni je stanje na srečo nespremenjeno.
Zanimivi so še podatki za obalne občine, kjer naj bi se sprehajalo več ljudi iz ostalih krajev države in ki so najbolj povezane z Italijo: Izola ima že nekaj dni 4 primere, prav tako Piran, Koper jih ima 9. Ankaran očitno nobenega.
Kaj nam torej kažejo podatki? Več kot potrjujejo, da so žarišča v domovih upokojencev, kjer je bilo s COVID-19 okuženih že 198 oskrbovancev, kar je ena petina vseh okuženih v Sloveniji. V njih je okuženih tudi 49 zdravstvenih delavcev. Torej so ti domovi »pridelali« kar četrtino vseh primerov. Se spomnite, kako so domovi prosili za varovalno opremo in je niso dobili? Ste morda opazili, da bi tja na primer napotili vojake, da bi pomagali razkužiti prostore ali pa poskrbeli za premestitev v primernejše prostore, nabavili ali namestili primerne postelje, morda pozvali zasebne zdravnike, da gredo pomagat? Nič od tega.
Ali nam navedeni, s trudom pridobljeni podatki potrjujejo izjave vladnih govorcev? Seveda ne.
Še vedno strašijo: "S stanjem še ne moremo biti zadovoljni" (vodja strokovne skupine Bojana Beović); "Ljudje naj se nikar ne obiskujejo, ampak dosledno upoštevajo navodilo "ostani doma""; "Bojim se, da krivulje ne obrnemo navzdol zaradi druženj, ki se morda ne dogajajo zunaj, ampak v zaprtih prostorih," (opozoril Miroslav Petrovec, član svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje); Celoten zdravstveni sistem bo konec prihodnjega tedna v večji pripravljenosti, "ker bi se nam zdrs prejšnjega tedna lahko pokazal naslednji konec tedna" (Jelko Kacin).
Zakaj je bilo treba odstraniti NIJZ? Zakaj bi moral direktor svoje izjave za javnost vsebinsko usklajevati s sprejetim vladnim ukrepom? Mar ni prav NIJZ tista strokovno neodvisna inštitucija, ki mora po Zakonu o zdravstveni dejavnosti in Državnem načrtu ob epidemiji Ministrstvu za zdravje in vladi predlagati ukrepe za omejevanje epidemije, ne pa obratno?
Paranoično vzdušje je morda potrebno vzdrževati zato, ker bodo o vladnem sklepu, da vojski podeli izjemna pooblastila pri varovanju meje, poslanci predvidoma razpravljali na torkovi izredni seji. Poleg tega pa bodo verjetno obravnavali tudi predlog novele poslovnika Državnega zbora ter Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Prav tako je treba imeti v mislih Janševe besede, da bo o tem, kdaj bo konec epidemije, odločala vlada s sklepom. Na kakšnem temelju, stroke ali politike?