Vrtiljak občutkov v prvem tednu osame

Naslovna slika: Pred uporabo vse razkužimo (Foto Bojana Pečar Bole)

Prvi teden osame. Dolg po preživetih občutkih; od razelektritev napetosti s humorjem, občudovanja človeške neupogljivosti, hvaležnosti, udeležbe na protestu, padca v mračno razpoloženje in ponovnega dviga.

Humor

Obožujem humor. Obožujem smeh. Endorfine, ki se pri tem sproščajo in tako dobro dvignejo razpoloženje. Rada imam trenutke, ko drsim po omrežju in me preseneti dober vic. Sin je že navajen, da kar iznenada bruhnem v glasen, dolg smeh. Ljubim tudi dokaze, da se ljudje ob vsej stiski ne uklonijo - odlični »štosi« iz karantenskega življenja so mi ta teden to potrjevali.

Občudovanje

Prav tako me je v začetku tedna (ali kdaj se je že začelo?) fasciniral FlashMob, petje in muziciranje z balkonov in oken v italijanskih blokovskih naseljih. Kar nisem mogla nehati objavljati teh čudovitih posnetkov, ki so govorili: »Ne damo se!« Kapo dol pred človeško ustvarjalnostjo, ki vedno najde možnosti povezave, podpiranja drug drugega, prepotrebnega dvigovanja morale …

Hvaležnost

Hvaležnost. Najprej me je preplavila nekega popoldneva ob pitju kavice. »Bogati smo, dokler si lahko privoščimo dnevno dozo kofeina in D vitamina,« sem zapisala na svojem profilu (ali zidu ali kar je že). In za hvaležnost je bilo ta teden ogromno priložnosti, dobile so jo drugače samoumevne stvari: dom, lahko celo stopim iz hiše na vrt, imamo hrano, imamo elektriko, imamo internet, imamo družbena omrežja, da se lahko povezujemo, imam službo (in nov izziv z delom na daljavo), da ne govorim o svojih bližnjih in prijateljih, s katerimi lahko komuniciram. Sicer jih ne morem videti, lahko jih pa vsak dan slišim … In v tem trenutku smo zdravi! 

Protest

Naša psiha je kljub veliki moči tudi izjemno krhka. To sem na lastni koži že nekajkrat izkusila, zato sem si negativne novice načrtno dozirala v manjših odmerkih. Vendar me je v soboto malo odneslo. Vladne nebuloze sem nekaj časa še uspešno prebavljala (v smislu, boste že videli, ko bo tega konec) in ob 17-ih sem se priključila akciji #vladozlom#uporzokna#ostanidoma.

Padec

Toda očitno je moja zaščita začela puščati. Potrebno je bilo le še grozljivo poročilo iz Lombardije, in začela sem drseti v temnejše sfere, kjer kraljujeta strah in tesnoba.

Dvig

Zjutraj so se vrvi za plezanje navzgor vztrajno izmikale, dokler mi ni v predal priletel zadnji video Branimirja Kamberja (Hr), kratek, jedrnat, informacija o verigi prostovoljcev, ki je pa meni sporočal: evo nas, delamo, pomagamo, tu smo, še vedno smo ljudje, drugi nas potrebujejo, gremo dalje … In grem lahko pripravit še eno urico za moje drage dijakinje in dijake. Spet sem nad gladino in se ponovno vzpenjam. Upam, da se tudi oni dobro držijo. 

In potem začnejo prihajati slike iz Zagreba! Ojoj! Držite se, dragi Zagrebčani!

#VSamostiOsmišljamo #OstaniDoma