Naj znanje in ljubezen oživita Koper

Koncert učiteljev glasbe Glasbene šole Koper (Vir: FB profil GŠ)

Pred veliko nočjo je bil v dvorani Sv. Frančiška koncert Katje Šulc z glasbo in v spremljavi Andraža Mazija in Luke Uršiča, ki sta se z njo odpravila na potovanje v času in v drugo kulturo. Novi album Veter z Zahoda je pevka, raziskovalka in umetnica najprej predstavila v Klubu Cankarjevega doma in Vesna Milek je v Delu o tem napisala navdušujoč zapis. V Kopru na ta poseben in izjemen koncert ni prišlo več kot 20 ljudi.

4. aprila so v muzeju koncert pripravili učitelji glasbe Glasbene šole Koper in za občinstvo je zmanjkalo stolov, tolikšno je bilo zanimanje. Ko se je krasen dogodek sredi mediteranskega mesta malo pred deveto uro zvečer končal, pa ga v prijetni družbi in klepetu o doživetem obiskovalci in nastopajoči niso imeli kje nadaljevati. Pričakale so jih prazne ulice in zaprti lokali, kot običajno.

Kidričeva ulica zvečer (Foto Barbara Verdnik)

Letos je v mestu svoja vrata zaprlo kar nekaj dejavnosti, saj kot pravijo lastniki, je v njem vse manj ljudi in zato vse manj prometa. Hodijo v trgovske centre na obrobje, na promenado, Koper pa se popoldan in zvečer spremeni v izpraznjeno mesto duhov. 

Kmalu bo minilo štiri leta, odkar se je 330 uslužbencev Upravne enote Koper odselilo iz palače Vissich-Nardi. Občinsko vodstvo je takrat napovedovalo, da bodo opravili celovit pregled stanja in dorekli terminski načrt obnove. A tako palača kot sosednji objekt Fontico sta prazna, idej za vsebino ni oziroma načrta za konkretne dejavnosti ni, kaj šele za financiranje prenove. Objekta, ki sta z zaposlenimi in svojo dejavnostjo bistveno vplivala na utrip mesta, sta v lasti občine, slabo vzdrževana in z rednimi stroški, ki jih pokrivamo davkoplačevalci.

Krajevna skupnost Šmarje šteje 3.200 prebivalcev, kar je toliko kot občina Ankaran. Zaradi vse večjega tranzitnega prometa po Šmarski cesti, je v naselja te krajevne skupnosti nekaj mesecev na leto vse težje priti. Namesto 10 minut za približno 10 kilometrov, krajani potrebujejo pol ure in več samo v eno smer. Mestna infrastruktura postaja tako vse bolj nedosegljiva, dejavnosti, ki jo lahko doma gojijo odrasli, mladi in otroci, pa so zelo omejene. Zato so se pred tremi leti zelo razveselili napovedi vodstva občine, da bo staro nogometno igrišče leta 2023 postalo športni park. Letos ga v proračunu občine ni več. Nehala je delovati tudi zdravstvena ambulanta, zakaj je prišlo do tega in kako bo v prihodnje, pa jim nihče ne pove.

Neizpolnjeni načrti za športni park v Šmarjah (Vir MOK)

V Dekanih so čez noč sklicali zbor krajanov, ker se na njihovem območju načrtuje projekt umestitve sončnih panelov na 10 hektarih zemljišč, o čemer jih ni nihče obvestil, rok za podajo pripomb pa se je že iztekal. Županu in snovalcem projekta so krajani povedali, da so Dekani postali enklava znotraj infrastrukturnih projektov, omejeni so z regionalno cesto, železniško progo, gradbiščem drugega tira, degradiranim območjem industrijske cone, avtocesto, načrtuje se gradnja plinovoda in daljnovoda. Namesto da bi občina skupaj s krajani aktivno pristopila k oblikovanju pripomb in si prizadevala za uresničitev njihovega interesa, interesa občanov, se ukloni načrtom države, češ da državni prostorski načrt povozi občinske načrte. 

Zbor krajanov Dekani (Foto Tomaž Primožič)

Kaj nam ti drobci iz vsakdanjega življenja v koprski občini povedo?

Da za posebne umetniške projekte v mestu ni dovolj kritične mase, še sploh, če jih ne spremlja ustrezna promocija – če občina ali njen zavod sicer organizirata kakovosten dogodek, a ga ne spremljajo plakati, radijske in druge objave, pritegnitev občinstva iz celotne občine. Z občinstvom je namreč potrebno delati, ga gojiti in spodbujati, tako kot to počne Glasbena šola. Čudovito staro mesto nima dovolj meščanov, da bi lahko živele trgovine, storitve in lokali, s selitvijo nekaterih dejavnosti na obrobje pa tudi ni motiva za obisk mesta. 

Mestna občina ima čez 100 naselij in 22 krajevnih skupnosti, več kot polovica prebivalcev živi v zaledju ali na podeželju. Nimajo urejenega javnega prevoza, Marjetica ne sadi tulipanov na Črnem kalu ali v Bertokih, občinski Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper se ukvarja predvsem z mestom, prav tako Javni zavod za šport mestne občine Koper in nasploh občinske službe. Med njimi žal ni take, ki bi se ukvarjala s krajevnimi skupnostmi. O njih slišimo le takrat, ko uredijo 150 ali 200 metrov ceste ali prodajajo občinske parcele na dražbi. Kakšna bo vsebina na njih in v krajih z lastno zgodovino, identiteto, značilnostmi, pa za upravljalce skupnega premoženja ni več pomembno. Zato tudi njim grozi, da se bodo spremenili v spalna naselja.

Seveda nimamo vseh odgovorov, kako spremeniti sedanje stanje v celostni razvoj in izboljšati kakovost življenja vseh občanov. Jasno pa je, da občinski uslužbenci in lokalni politični voditelji te naloge sami ne zmorejo. Zato bi bil skrajni čas, da vodstvo občine spodbudi ustvarjalno sodelovanje izvrstnih inštitucij v tem prostoru, da ustvari pogoje za sinergije med ZRS-jem, univerzo, izobraževalno raziskovalnimi ustanovami, s strokovnjaki za različna področja, predstavniki gospodarstva, arhitekti in urbanisti, prebivalci in vsemi, ki imajo Koper resnično radi. Ki imajo ideje, znanje in strast.

Občina nujno potrebuje nov dolgoročni razvojni projekt, razvojne strategije na vseh področjih dela in življenja, dorečene politike urejanja prostora, varstva okolja, demografije, stanovanj, infrastrukture, revitalizacije ... Potrebuje takšen konsenzualen razvojni načrt, ki bo političnim strankam zaveza, ne pa da iz ene v drugo volilno kampanjo volivcem ponujajo bonbončke, ki jih potem sami pojedo.

Zato vse več ljudi meni, da bi bil čas za novi projektni ali strateški svet, kot ga je Koper v devetdesetih že imel.