Misterij predčasnih volitev in drugo

Foto: Verdijeva ulica

Misterij žene je bil naslov zbirke črtic iz leta 1900 Zofke Kveder, edine pisateljice iz obdobja naturalizma na Slovenskem. »Ne pričakujem, da bi me vsi v vsem razumeli ali želim, da bi me ne razumeli napačno«, tako Zofija Kveder, meni pa je predvsem všeč vodilna ideja naturalizma. Opisati življenje realistično, njegove nižine in včasih na mejah dobrega okusa. In ko so tlačili uboge delavce Marjetice v osebna vozila in jih kot govedo vodili na predčasne volitve na trgu Brolo, sem dobil izrazit občutek, da je to naturalistična tema. Se bo ponavljala v drugem krogu županskih volitev 2. decembra 2018?

Svoje delovno mesto si zagotovo obranil, če si še fotografiral izpolnjeno volilno polo, tako se šušlja po kuloarjih. Pa se ob svoji kilometrini spomnim na sestanke partije v podjetju, nakar smo po 90. letih razumeli, da politika nima kaj opraviti v podjetjih, ki morajo ustvarjati poslovni rezultat na trgu. Na zapik bi morali morda še verjeti direktorju Marjetice, da o tem ničesar ne ve ali pa ima morda zelo megleno predstavo. In tako pridemo potem do vodij športnih kolektivov, gasilcev in podobnih služb, ki so verjetno po partijski dolžnosti organizirano hodili na predčasne volitve in izražali pripadnost velikemu dobrotniku. No, v Marjetici bodo dobili vsaj božičnico, saj da so še predvsem letos trdo garali, na trgu Brolo, ki je dobil novo asfaltno prevleko in drugod. Mnogim se bo razvezal jezik potem, ko bo vodilna koalicija končno zaključila šestnajstletno obdobje napredka in demokracije ludističnega drobnopodjetniškega opoja, prepojenega z osebno maščevalnostjo in ošabnostjo. 

Se pa sprašujem, ali je osebno dostojanstvo in demokratična tradicija tisočletnega mesta res tako malo vredna in cenjena, da bi se morali na osebni ravni danes Cankarjevsko spraševati, kje smo izgubili karakter?

Županski kandidat Popovič je prvi krog županskih volitev izgubil že nekje na poti in mu niso pomagale niti predčasne volitve. So se pa zgodile in to na presenetljiv način; če je v skupnem seštevku glasov županski kandidat dobil 44,85% vseh glasov, jih je na predčasnih volitvah prejel kar 67,7%. Denimo, da nam misterij predčasnih volitev dovoljuje sum v njihovo kontaminacijo. Brez rezultata predčasnih volitev bi županski kandidat Popovič zdrknil na vsega 42,16% glasov.

Nekaj je moralo pošteno zaškripati, da se tudi učinkovita metoda predčasnih volitev ni obnesla. Žerdin in Markeš sta se v pogovorni oddaji Od srede do srede 21. novembra zapletla v zanimiv dialog in ugotovila, da je bilo ljudi na lokalnih volitvah več kot pred štirimi leti. Na večjo udeležbo pa so najbolj vplivale samostojne liste kandidatov, »kar potrjuje, da neposredna demokracija lokalno deluje bolje kot nacionalno.« »Popovič je dobil sicer celo nekaj sto glasov več kot leta 2014, vendar je bila odločitev ljudi, da gredo volit še večja«, tako Žerdin. In nadaljuje, »da je županskemu kandidatu Popoviču zaradi tega spodletel prvi krog z znatnim vprašajem, kako bo zvozil, kljub relativno občutni prednosti, drugi krog«.

Preglednica: Nekateri podatki prvega kroga volitev za župana 2014 in 2018

Vir

Ljudje so v prvem krogu županskih volitev leta 2018 šli množično na volišča zato, da bi glasovali proti županskemu kandidatu Borisu Popoviču. Tudi pokvarjena taktika predčasnih volitev tega ne more skriti, niti preprečiti. Če je mogoče še nekako sprejeti rezultate predčasnih volitev 2014 kot odraz povprečnega mnenja volilnega telesa (53,47% glasov na predčasnih volitvah za kandidata Popoviča bistveno ne odstopa od siceršnjih odstotkih glasov zanj na volitvah – 52,77%), pa je prvi krog županskih volitev leta 2018 postregel s flagrantno kršitvijo demokratičnega instrumenta predčasnih volitev. Ja, kot govedo jih vodi na predčasne volitve in ovce so tisti, ki na to pristajajo.

Brez predčasnih volitev leta 2014 pa bi se že takrat prednost županskega kandidata Borisa Popoviča stopila do tisočink odstotka. 

Pojdimo na volišče 2. decembra 2018! Ob enaki volilni udeležbi kot v prvem krogu bi moral županski kandidat Boris Popovič napaberkovati še najmanj dodatnih tisoč petsto glasov več kot v prvem krogu. Misterij predčasnih volitev je v polnem teku. Povprašajte agitatorje po zdravi pameti.

Se je slovenska lokalna politika od 19. stoletja, ko jo je zaznamoval znameniti stavek »Pogine naj, pes!«, ki ga je Franu Levstiku namenil ljubljanski župan Etbin Henrik da Costa (takrat je bilo še v modi govoriti kar v izvirniku »Krepieren soll der Hund!«, saj kot veste je slovenščina še danes težak jezik in zelo neprikladen za oblikovanje globokih misli neslovencem), kaj spremenila? V mislih imam vedenje v politiki, kulturo dialoga in medsebojnih odnosov. Vprašajmo mater nadarjenega nogometaša, ki je ob službo - »tehnično« je sama dala odpoved - v Marjetici, ker je sinu omogočila razvoj v drugem športnem okolju. Zato je moral oditi tudi nekdanji direktor Marjetice Gašpar Gašpar Mišič, kot trdi sam. Vrnil se je kot županski kandidat in je morda odločilno prispeval k zmagi koalicije v prvem krogu. Še prej pa je ta nekdanji najtesnejši sodelavec na volilnem soočenju zabrusil županskemu kandidatu Popoviču: »Postati moraš boljši človek«.

To se prenaša po piramidi navzdol. Županovi ljudje obvladujejo krajevne skupnosti in iz meni skorajda neznanih razlogov izražajo vazalsko pokorščino ter uspešno prizadevanje, da ni drugega mehanizma družbenega delovanja in materialnega podpiranja kot uradna politika do KS. 

Zgrabiti Luko Koper za vrat in ji odščipniti nekaj let dragocenega časa zaradi pol milijona evrov za financiranje fuzbala v Kopru ali pa zapreti pipico podeželju, ki itak nič ne morejo, pa getoizirati in prazniti staro mestno jedro. Je to razvoj lokalne samouprave, zaradi česar mislim, da imamo mestno občino Koper? Mislim, da smo krepko odtavali v temo. Koper je v Beneških časih živel zaradi primata nad istrskim teritorijem, če želimo zgodovino kot učiteljico. Povojna gospodarska stvarnost pa je povrnila pomorsko opolnomočenje Obale in mesta Koper. Kadar se z obojim poljubno frnikolamo, potem je dober le še 400-metrski stolp in otok sredi morja. Nek se zna. 

Ali drugače, intelektualni in moralni bedi ni mogoče nikdar izmeriti dna. So what, bi rekel newageovski predsednik nekje drugje, pojdimo si pogledat novoletne lučke, da si ohladimo razgrete glave. Če sploh. Za 514.000 evrov. V tej neznosni lahkotnosti bivanja je prišel na dan popravljalni ukrep: hej, tudi po naseljih boste dobili lučke, nikar se ne jezite in pustite me županovati še štiri leta. Po novem bom hodil na vse seje mestnega sveta in ne le na izredne, popravil vam bom vse ceste, imeli bomo svetal razvoj in ne nazadnje, poskrbel bom za nadebudnega komaj polnoletnega naslednika, ki se naj do tedaj malo medi v občinskem svetu v maniri najplemenitejše balkanske nepotistične tradicije. Če ni to poden. Bašta Popo!

Kolumna izraža mnenje avtorja.