Več deset robokopov nasproti načelnim in miroljubnim protestnikom. V celoti smo našteli okrog 200 robokopov. Bili so v središču vasi, na vseh vpadnicah, okoli šotora, med hišami ... (Foto: Barbara Verdnik)
V sredo zvečer sem objavila razmišljanje o primernosti oziroma neprimernosti srečanja simpatizerjev in članov SDS v Marezigah. Postavila sem nekaj logičnih vprašanj in navedla nekaj konkretnih argumentov, zakaj stranka, ki odkrito podpira neonaciste, z izborom simbolnega kraja protifašističnega upora provocira zavedne in protifašistične Primorce.
Odziv na FB je bil zelo velik, dosegel je čez 32.000 oseb, mnogi so zapis komentirali in delili. Med ljudmi je spet prevladalo zgražanje nad obnašanjem vladajoče stranke, zlasti njenega predsednika in premiera. Pod vtisom zaplinjene Ljubljane in vedno večje represije nad protestniki, ki zahtevajo predčasne volitve, zagovarjajo človekove pravice, branijo svobodo izražanja in so proti metodam ter vladanju SDS, se upor veča. Torej več kot je represije, več kot je zmerjanja in žalitev, večje je nezadovoljstvo in upor.
Mojega razmišljanja pa ni zaznalo samo FB omrežje. Povzeli so ga nekateri portali in mediji, potem pa se je sprožil orkestriran plaz: Jože Biščak in Demokracija, Janšev retvit, NovaTV in podobni iz SDS-ove družine političnih medijev (28 jih je že) in »komentatorji«. V dveh dneh sem postala pobudnica protesta, zapore cest, organizatorka, leva fašistka, komunistka, hujskačica in podobno.
Samo zaradi razmišljanja in svobodnega, argumentiranega izražanja sem postala v trenutku subjekt napadov, laži, žalitev. Še predsednik koprskega odbora SDS Silvano Radin je dejal, da se je protest v Marezigah začel na mojo pobudo in dodal: »osebno jo že dolgo poznam in si nisem mislil, v kakšno skrajnost je šla.« Že res, da sva parkrat skupaj sedela na županovi koordinaciji v začetku leta 2019, ampak da bi me osebno že dolgo poznal, pa res nisem vedela.
Skratka, uporabili so že znan arzenal metod za diskreditacijo.
Pravzaprav se vedno znova čudim, s kakšno lahkoto in perverzijo obračajo resnico v laž in obratno, kakšne konstrukte si izmišljajo, da bi obdržali oblast. Pogumnim protifašistom in protestnikom pravijo drhal, od strahu pred ljudstvom se obdajajo z robokopi, ker so protesti miroljubni, z njimi (robokopi) in vodnimi topovi poskušajo spodbuditi agresijo. Upravičenim opozorilom o naklonjenosti neonacistom, podpiranju častilcev Hitlerja in fašističnim metodam odgovarjajo spet s preplonkanim konstruktom »levih fašistov«, edini pravoverni komunist Janez Janša poskuša besedi komunist in marksist spremeniti v žaljivko, kot želijo skrajna stališča spremeniti v normalna. Še najbolj pa čudi, da kdorkoli to verjame. A kot pravijo raziskave javnega mnenja, zgolj še 15 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Morda bo kdo pomislil, da se zdaj izmotavam, da se poskušam otresti odgovornosti. Nikakor ne. Samo stvari poskušam postaviti na svoje mesto in pokazati na nove in nove manipulacije. Veseli pa me, da je kritično razmišljanje spodbudilo skupnost na družbenem omrežju, in obhajajo me celo drobci optimizma, da ljudje bolj sprejemajo moč argumentov in ne argumentov moči.
To smo v soboto občutili in videli.