Draga propaganda, malo informiranja in slaba komunikacija

Kolumna je objavljena v Megafonu št.58, 16. februarja 2024.

Koprska občina relativno veliko potroši za odnose z javnostmi. V razmerju z letnimi prihodki precej več kot Ljubljana, Celje, Novo mesto, Kranj … Zato bi na prvi pogled morda celo lahko rekli, da Koper dobro skrbi za informiranje občanov, dobro informirani ljudje pa so temelj demokracije. A podrobnejši pogled na številke, naravo in kakovost informacij, zlasti pa na zadovoljstvo občanov z informacijami in komunikacijo, pokaže, da v Kopru ne velja rek »kolikor denarja, toliko muzike«. Pravzaprav niti ne vemo, koliko občina letno potroši za ves svoj piar ali propagando, po kakšnih merilih in s kakšnimi cilji, saj se s tem ukvarjajo mnogoštevilni županov kabinet, občinski uslužbenci, materialni in drugi stroški pa se skrivajo v različnih postavkah. Skratka, daleč od transparentnega delovanja, na kar so pred letom dni opozorili tudi trije občinski svetniki (Oljka, Levica, SD) in na kar že leta opozarjajo civilna družba in civilne iniciative, ki jih je v Kopru danes več kot kdajkoli prej. 

Naslovnice KP MOK

MOK za obveščanje domače in tuje javnosti po proračunu uradno letno potroši nekaj več kot 300.000 evrov (v volilnem letu več), kar je trikrat več kot v primerljivi mestni občini Celje. Ali kar dve tretjini zneska, ki je letno namenjen za participacijo občanov.

Del tega denarja gre za izdajo glasila KP MOK (skoraj 100.000 evrov), dva spletna portala – ekoper in koper.si, kabinet županu ureja tudi FB profil, a stroški tega enosmernega komuniciranja v županovem imenu niso znani. 

Drugi del denarja je namenjen oglaševanju v medijih, kjer postanejo številke še bolj zanimive. Ni jih mogoče najti v občinskih podatkih ali dokumentih, ampak je za njihovo iskanje potrebno kar nekaj vztrajnosti in potrpljenja. 

Kaj menite, kateri je za občino prvi medij? Občina največ denarja plačuje Tovarni sanj (1,4 zaposlenega v 2022), ki ima hčerinsko družbo Regional, ta pa izdaja digitalni medij Regionalobala. Občina ne plačuje računov glede na število objav ali naročenih oglasov, ampak kar mesečni pavšal v višini 3.050 evrov, kar je lani skupaj zneslo 33.367 evrov. To je, na primer, dvakrat toliko kot je v proračunu predvidenih sredstev za znanost in tehnološki razvoj. A to še ni vse. Tudi Zdravstveni dom Koper plačuje Tovarni sanj za Regionalobala pavšal 1.830 evrov na mesec (lani skupaj 21.960), Marjetica plačuje 976 evrov pavšala, v Regionalu oglašujeta še Zavod za turizem in Pokrajinski muzej. Občina in občinska podjetja so tako lani plačala skoraj 70.000 evrov za objave enemu samemu mediju.

Spletna naslovnica Regionalobala 17. 2. 2024

Po občinskem denarju je drugi medij Radio Capris, ki je lani dobil 23.344,70 evrov, največkrat pavšal v višini 2.122. Vse ostalo je drobiž: Primorske novice so od koprske občine v letu 2023 dobile nakazanih 8.157,77 evrov (naročnine, voščila, intervju … ), RTV 4.606,91 evrov, MBM Media, ki izdaja ObalaPlus, 2.309,77 evrov in Megafon 1.082 evra.

Verjetno se sprašujete, zakaj toliko dlakocepljenja s temi izbrskanimi številkami in kaj hočem z njimi sploh povedati. Veliko, ker veliko povedo o delovanju občinske uprave.

Najprej je bila koprska občina v preteklosti s svojimi glasili, ki jih je spremenila v »medije«, na zelo slabem, pravzaprav najslabšem glasu. Z njimi so se ukvarjali raziskovalni novinarji, novinarsko častno razsodišče, Ministrstvo za kulturo, Računsko sodišče, Nadzorni odbor v mandatu 2018-2022. Ta je bil v svojem poročilu iz leta 2021 zelo jasen: »MOK naj pred sprejemanjem naslednjega proračuna sprejme strategijo obveščanja in komuniciranja z javnostmi, v kateri bo jasno opredeljen javni interes na tem področju. V proračunu naj specificira zneske odhodkov za vse kanale in medijske subjekte, s katerimi bo izvajala strategijo, ter opredeli cilje in kriterije za merjenja učinkovitosti doseganja teh ciljev.« Poraba javnih sredstev je bila za odnose z javnostmi v desetih letih namreč skoraj 1,5 milijona evrov, s čimer bi lahko zgradili dvanajst stanovanj za mlade. MOK naj bi pripravila tudi seznam ukrepov za odpravo tveganj, da glasilo, ki ga financira občina, ter ostale objave na spletnih portalih, ki jih financira občina, v prihodnje ne bodo zlorabljeni za volilne in druge kampanje vsakokratno aktualnih političnih akterjev. 

Naslovnice KP MOK

Župan in občinska uprava nista upoštevala nobene smernice, čeprav je bila ocena porabe javnega denarja za to področje porazna: negospodarno in neučinkovito. Odločili so se le za stečaj občinskega podjetja Multimedijski center Vizija, kjer od bivšega vodstva kljub opozorilom niso zahtevali primopredaje ali naredili revizije poslovanja, čeprav je bilo tam povsem nesmotrno zapravljenih 1,6 milijona evrov – ali še novih dvanajst stanovanj. 

In kaj imamo od takšnih »odnosov z javnostjo« občani? Ali morda vemo, kaj se dogaja z najpomembnejšim prostorskim dokumentom v 30 letih, z Občinskim prostorskim načrtom, z več kot 2.000 pripombami občanov? Smo seznanjeni z delovanjem krajevnih skupnosti, o investicijskih programih, o izvedenih programih, sklepih občinskega sveta, problemih v lokalnih okoljih, z izjemno prostorsko stisko Glasbene šole? Imamo pregleden vodnik po dogodkih v Kopru in vseh ostalih krajevnih skupnostih? Ali pa informacijo, kdaj bodo kopali jarke za kanalizacijo in po kateri poti bomo lahko prišli popoldan domov? Imamo zaradi transparentnosti javno objavo občinskih sej? Malo imamo, a ne. 

Občinsko glasilo, portala in županov profil na Facebooku pišejo samo o dosežkih, rezanju trakov, in skoraj nič o realnem stanju v občini. Kaj šele da bi občane ozaveščali in tako sistematično razvijali potencial soodločanja v skupnosti. Način plačevanja dveh medijev z mesečnimi pavšali pa zbuja resen dvom o verodostojnosti pisanja, dvom v objektivnost informacij in odpira vprašanje, ali niso plačani tudi zato, da česa ne objavijo. Na primer o naložbi v sušilnico blata, kjer teče garancija, nastajajo finančne obveznosti, naprava pa že eno leto ne deluje. Ali pa o predlogih civilnih iniciativ o prometu in prostoru. 

Naslovnice KP MOK

Ne, od Popovičeve vladavine se na področju informiranja in komuniciranja ni veliko spremenilo, samo bolj polikano je, brez direktnih diskreditacij posameznikov.

Zato je skrajni čas, da se informiranje in komuniciranje vodstva občine z občani prenovi, da se neha zapravljati naš denar za piar, ki povzdiguje delo župana, zamegljuje delovanje občinske uprave in omogoča širjenje polresnic ter manipulacij. Občane pa pušča v nevednosti, daleč od tega, da bi bili opolnomočeni za sodelovanje, za njihovo vključenost.

Čas je za transparentnost, župan!