Srednjeveški dnevi v Kubedu

Srednjeveške oprave

Razvoj vasi Kubed seže v zgodnji srednji vek, ko je širše območje spadalo med cerkvene posesti tržaške oziroma koprske škofije. Kubed (Cubida, Covedo) je omenjen v darilni listini nemškega cesarja Henrika IV. freisinškemu škofu Ellenhardu leta 1067, razen tega pa je bilo to območje alodialna posest grofa Ulrika II. Weimarskega oziroma kasneje oglejskih patriarhov. Domnevamo, da je že takrat nastala tudi kubejska fara s pokopališčem. Kubed je s Hrastovljami, Movražem, Sočergo in drugimi vasmi že v 12. stoletju sodil v širši mestni teritorij Kopra (Agro distrettuale); od sredine 13. stoletja pa skupaj z vasmi Kraškega roba tvoril obrambni pas, ki je varoval koprski teritorij. Kot fevdalna posest koprske škofije je v beneškem obdobju pripadal plemiškima družinama Bratti (16. stol.) in Vergerio (17. stol.). Narava je s prepadnimi stenami ustvarila ugodne razmere za postavitev obrambnega tabora, zato so Benetke v času turških vpadov in beneško-avstrijskih vojn skalno vzpetino dodobra utrdile. Kubed je v 16. stoletju kot pomembna obrambna postojanka (kaštel) postal sedež t.i. konestabla, častnika kmečke vojske (černide) s stalno vojaško posadko. Tudi v času uskoških vojn (1615-1617) je bil Kubed ponovno utrjen, s koncem vojnih nevarnosti pa je začel pomen utrjenega tabora propadati. (Vir: Portal Traven)

Dva ino dvajsetiga rožnika, leta Gospodovega MMXIX

Komaj pridemo na planoto pred Kubejsko trdnjavo, ko se je vnela strašna bitka. Odred osvajalcev iz Predjame (društvo Kašča) je napadel Kubejski obrambni stolp s katapultom in pri tem še rožljal z vsem razpoložljivim orožjem, ko bo prišel čas za njegovo uporabo. Postrojeni vitezi v bojni opravi in njih oprode so budno spremljali dogajanje, medtem ko so proti stolpu sekale salve kamnitih krogel.

Ukažem napad

Medtem so se srednjeveške gospe menile o pomembnih posvetnih zadevah in dale na znanje, da je visoka moda srednjega veka lahko tudi modni presežek za današnje dni.

Utrinek z dogajanja

Mimo je prišel mejni grof Ulrik v svečani opravi in potarnal, da trdnjava še enega takšnega obleganja zagotovo ne bo zdržala. In pristavi: »Po letu 1054 sem dal zgraditi bivalni grad Socerb, pa mejni grad Črni Kal in to trdnjavo Kubed, da bi zavaroval mejo pred vpadi sovražnikov.« Sedaj se mi je posvetilo, da govorim z Vojkom Udovičem, predsednikom društva Skala Kubed, ki pa se je dotaknil povsem današnjih in aktualnih dogajanj: bleščeči kulturni dediščini se danes ne godi dobro in je tudi ne razumemo.

Pritrdil mu je tudi koprski podestat Antonio Serena v svečani odori. V spremstvu podžupanje MOK Jasne Softić je spremljal napeto dogajanje v Kubedu in se spominjal svojega časa v 17. stoletju, ko si je kot kapetan slovanske vojske, imenovane černida, Kubejsko trdnjavo izbral za sedež, ki je branil pristop k mestu Koper. Danes Koper tega ne ceni.

Dušan Arko kot nekdanji podestat Antonio Serena z današnjo podžupanjo

Je pa bil podestat Antonio Serena – potem sem odkril, da gre za predsednika KS Gračišče Dušana Arka –zelo dovzeten za nove tehnološke rešitve. Izpostavil je koristnost tako imenovane Švedske bakle in jo prekrstil v leseno ognjišče, ki je dokazalo svojo vrednost prav na ta dan. Nisem bil zraven, tako da ne vem, ali so juho (po domače pomije) od pršuta s polento pripravljali ravno na tem lesenem ognjišču, toda izid je gurmanski presežek. 

Leseni šporhet

To pa še ni vse. Društvo Red kraljevega orla je izvedlo sijajen viteški turnir, medtem ko je društvo Srednjeveški najemniki ves čas skrbelo za izjemno animacijo za otroke. Glasbena skupina GITA, ki ustvarja in prepeva srednjeveško glasbo, je dodala dogajanju poseben srednjeveški čar. Ne moremo mimo neizbežnih Šavrinov in anka Šavrink iz Gračišča. Ti dajejo pečat slovenske istrske tradicije. In če pomislim, da so letno 300 dni na terenu, kot pravijo, in poleg tega še ustvarjajo dramske prispevke, potem bi se lahko Koprčani zamislili, kdo pravzaprav dela promocijo za turizem in tudi za kakšne šolde.

Srednjeveški vrvež

Skratka, domiseln živžav dva dni zapored, s polno doživete zgodovine, s polno dogodivščin za najmlajše. Vladal je poseben red, ko ste karkoli lahko kupili samo za kubejsko denarno enoto – Cubidum (Koprčani so se ob svojih feštah spomnili le na klasične blok papirčke iz DZS). 

In Kubejci so uspešno izvedli že tretje srednjeveške dneve zapored. Naj živijo še dolgo časa v maniri srednjeveške viteške etike!

Otroški živžav

Srednjeveške dneve organizira Društvo za šport, kulturo in turizem Skala Kubed. Da ne pozabim, naslednji tradicionalni srednjeveški dnevi bodo prav tako drugi konec tedna v juniju 2020, v soboto in nedeljo, narejeni po meri edinstvenih doživetij za otroke in mladino, saj za starejše res ni treba veliko postoriti.