Škocjanski zatok – oaza na pragu Kopra

Fotografijo, ki krasi letošnji koledar Naravnega parka Škocjanski zatok, je posnela Bojana Pečar Bole. 

Škocjanski zatok, zadnja priča otoške preteklosti Kopra, je edinstven ekosistem, največje polslano mokrišče v Sloveniji, ki zaradi prepleta polslanih (brakičnih) in sladkovodnih življenjskih okolij omogoča izjemno biotsko pestrost, predvsem ptic.

Ste vedeli? V Škocjanskem zatoku živi celo najmanjši sesalec na svetu.

V zadnjem desetletju so na zavarovanem območju zatoka našteli kar 245 različnih vrst ptic, kar je več kot 60 % v Sloveniji opaženih vrst. Nekatere tu gnezdijo, nekatere prezimujejo, nekatere se ustavijo in odpočijejo v času selitev. Poleg ptic je rezervat bogat še z metulji, žabami ter drobnimi sesalci, tu živi celo najmanjši sesalec na svetu, le dva grama težka etruščanska rovka, za kačje pastirje je zatok najpomembnejše življenjsko okolje na Obali. Posebnost rastlinskega sveta so slanoljubne rastline - halofiti.

Zavarovanja Škocjanskega zatoka ne bi bilo brez peticije, ki jo je podprlo 7.000 podpisnikov.

Ob Dnevu odprtih vrat Naravnega rezervata Škocjanski zatok, ki smo ga obiskali prejšnji teden, smo ponovno lahko videli eno najuspešnejših zgodb modernega varstva narave pri nas, ki pa je ne bi bilo brez izrednega angažiranja in intervencije civilne družbe. Škocjanski zatok, za katerega so mestne oblasti predvidele izsušitev, zasutje in pozidavo, in so to v 60., 70., 80. letih in še v začetku 90. let prejšnjega stoletja tudi počele, je praktično rešila skupina zagnanih mladih ornitologov, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in 7.000 podpisnikov peticije, ki so zahtevali takojšnje zavarovanje Škocjanskega zatoka. Kljub protestom občine, ki je vztrajala pri pozidavi območja, je država območje najprej začasno, nato pa 1998 trajno zavarovala.

Danes Naravni rezervat Škocjanski zatok ni samo priljubljena točka za spoznavanje in doživljanje narave, sprostitev, rekreacijo, opazovanje živalskih in rastlinskih vrst, ki dviguje kvaliteto življenja na našem območju in gosti obiskovalce iz vse Slovenije. Je tudi dokaz in opomnik, da je mogoče z zavzetim delovanjem posameznikov civilne družbe doseči pomembne spremembe. Je motivacija za čas, ko delovanje na videz ne prinaša rezultatov in so stvari videti brezizhodne, je vabilo k vztrajnosti in delovanju! 

Vsaka podobnost z današnjimi časi je popolnoma naključna.

Foto utrinki z letošnjega Dneva odprtih vrat v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok 

Vse fotografije je posnela Bojana Pečar Bole.