- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Naslovna slika: Ponosni na opravljeno delo po delavnici suhozidne gradnje v Kastelcu.
Prehodili smo dolgo pot do trenutka, ko je postopek za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Suhozidar/suhozidarka postal operativen. Zahvaljujoč številnim deležnikom je mogoče odslej organizirano pridobiti skorajda že pozabljena znanja o gradnji suhega zida in dokazilo o poklicni usposobljenosti. Za pridobivanje lastnih veščin, iz spoštovanja do gradnikov kulturne identitete Slovenske Istre, iz potrebe po vzdrževanju izvirnega istrskega ambienta, tudi kot dopolnilna dejavnost.
Pričetek usposabljanja za NPK Suhozidar/suhozidarka bo 15. maja, prijave do 1. maja na:
|
Kulturne dediščine ni mogoče ohraniti, če ne razpolagamo z ustreznimi veščinami in znanji.
Poseči je treba v daljno leto 2012, ko smo uspešno izvedli projekt REVITAS; nosilka je bila Mestna občina Koper. Ena od skupnih nalog hrvaških in slovenskih sodelavcev projekta je bila, na novo ovrednotiti in osmisliti kamnito suhozidno gradnjo kot izjemno pomembno sestavino kulturne dediščine Istre. Želeli smo predstaviti kulturno, prostorsko, estetsko in praktično vrednost suhograjenih konstrukcij širšemu, predvsem domačemu prebivalstvu, ki bi moralo prevzeti vodilno vlogo pri ohranjanju lokalne kulturne dediščine. Želeli smo obuditi že skoraj pozabljeno znanje o suhograditeljstvu in ga ponuditi vsem, ki bi se radi lotili obnove suhozidnih konstrukcij.
Pogosto ne graditelji ne naročniki ne vedo, kakšen naj bo suhi zid, zato je bilo treba pristopiti k normiranju suhozidne gradnje. Začeli smo zelo pragmatično, po izvedbi projekta REVITAS 1. Pobudo je dala piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki je poudarila, da se kulturne dediščine ne da ohraniti, če ne razpolagamo z ustreznimi veščinami in znanji. Pa smo se podali na pot …
Dve Edi: Ko omenjamo ZVKDS OE Piran, gre v resnici za višjo konservatorsko svetnico Edo Benčič Mohar; je prav, da ne pozabimo njenega izjemnega prispevka k dosežkom, ki jih omenjam v prispevku. Na tej povezavi najdete njeno zanimivo predavanje o suhozidni gradnji. Tudi Eda Belingar, konservatorska svetnica iz ZVKDS OE Nova Gorica, je vsestransko podprla pobudo Partnerstva kraške suhozidne gradnje in opravila ogromno dela pri uvrstitvi veščin gradnje suhega zida v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine.
Potem ko smo na Centru za poslovno usposabljanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dobili močno oporo in potrebne napotke, smo leta 2015 Dejan Zadravec, Nika Berlot Zadravec in Vinko Zupančič na GZS podali pobudo za pričetek postopka priprave Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) Suhozidar/suhozidarka. Združenje je sprejelo našo pobudo in jo posredovalo Komisiji za strokovno usposabljanje pri nacionalnem Centru za poklicno izobraževanje (CPI). Celoten postopek je izdatno podpiral Center za poslovno usposabljanje iz Ljubljane in ravnateljica višje šole ga. Barbara Kranjc.
Komisija za strokovno usposabljanje pri CPI je februarja 2016 pobudo sprejela in potrdila. Še se spomnim, kako na tesno je šlo. CPI je imel namreč, kot običajno, omejena sredstva in je lahko realiziral le po dve pobudi na leto …
CPI je oblikoval komisijo za pripravo poklicnega standarda in kataloga znanj; njeno delo je usklajevala Barbara Kunčič Krapež. V komisijo smo se vključili člani mreže: dr. Borut Juvanec s Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo iz Ljubljane, Eda Benčič Mohar s piranske in Eda Belingar z novogoriške enote ZVKDS, Danilo Antoni (Partnerstvo kraške suhozidne gradnje), Nika Berlot Zadravec (Hiška s.p.), Dejan Zadravec (Društvo Jugna) in Vinko Zupančič (Zavod Traven).
Komisija je v dobrem letu dni opravila svoje delo; rezultat sta Poklicni standard in Katalog znanj.
NPK smo dobili leta 2017, po dveletnih prizadevanjih mnogih organizacij in posameznikov.
Strokovni odbor za poklicne standarde Sveta Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je junija 2017 sprejel predlagane standarde za NPK Suhozidar/suhozidarka, nakar je bil potreben le še podpis takratne resorne ministrice Anje Kopač Mrak in objava v Uradnem listu RS. Tako smo julija 2017, po dveletnih prizadevanjih mnogih organizacij in posameznikov, dobili nacionalno poklicno kvalifikacijo za veščine suhozidne gradnje.
Sledil je naporen postopek implementacije NPK Suhozidar/suhozidarka. Potrebno je bilo pridobiti in usposobiti člane Komisije za preverjanje in potrjevanje NPK, svetovalca za NPK in izvajalca praktičnega dela preverjanja NPK. Vsi sodelujoči v omenjenih vlogah so morali v letu 2018 opraviti izobraževanje in pedagoško andragoški izpit na Državnem izpitnem centru.
Leta 2019 je Mestna občina Koper za preverjanje znanja za pridobitev kvalifikacije Suhozidar/suhozidarka dala v souporabo prostore v Bržanovi domačiji v Smokvici. S tripartitno pogodbo so se vaščani Smokvice in Krajevna skupnost Gračišče, Mestna občina Koper ter društvo Jugna dogovorili o sodelovanju. Ne samo upam, ampak sem prepričan, da se bo to dejanje odrazilo tudi v obnovljenih suhih zidovih v Smokvici.
Center usposabljanja suhozidarjev bo Bržanova domačija v Smokvici.
Zaključno dejanje celotnega postopka se je zgodilo 27. 11. 2019, ko je Komisija za ugotavljanje izpolnjevanja predpisanih pogojev za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja NPK na lokaciji Bržanove domačije v Smokvici ugotovila, da so poligon za praktično preverjanje veščin in pripadajoči delovni prostori primerni za izvajanje postopkov preverjanja in potrjevanja NPK.
Oseba, ki želi pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo Suhozidar/suhozidarka, mora z ustrezno dokumentacijo dokazati, da je v zadnjih treh letih izvedla dela pri gradnji suhozidanih objektov: gradnjo prostostoječega zidu, podpornega zidu, tlaka s kamnitimi ploščami in stopnic ter sanacijo ali obnovo vsaj dveh od zgoraj naštetih suhozidanih objektov. Pričnite pripravljati osebno mapo ter se udeležite delavnic in usposabljanj s področja gradnje suhih zidov!
Tudi pri nas lahko suhozidar/suhozidarka postane iskan in dobro plačan poklic.
Morda pa se lahko dregnemo v Istri s komolcem pod rebra, češ, suhozidna gradnja sodi celo med unescovo svetovno dediščino - zakaj je torej ne bi varovali, ohranjali in bili nanjo ponosni. Ekonomisti celo porečemo, da bi se dalo od nje tudi spodobno živeti.
Skupina poznavalcev in strokovnjakov, ki jih koordinira Pokrajinski muzej v Kopru si namreč prizadeva, da bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po vzoru Italijanov uvrstilo gradnjo suhih zidov med dodatna opravila na kmetijskih gospodarstvih in v ta namen v novi finančni perspektivi EU 2021 – 2027 odredilo nepovratna sredstva. Menim, da lahko kakovostne suhe zidove gradijo le poznavalci in usposobljene osebe.
Ob primerni podpori javnih sredstev, ki se nam obeta v letih 2021-2027, je suhozidna gradnja lahko koristna dodatna dejavnost kmetijskega gospodarstva. Zahvaljujoč enotni zasnovi evropskih poklicnih kvalifikacij bo lahko slovenski suhozidar/suhozidarka opravljala to delo v katerikoli državi Evropske Unije. V mnogih je to že danes zanimiv, iskan in dobro plačan poklic.
Na delavnicah srečamo udeležence vseh starosti
Organizatorja Dejan Zadravec (spredaj desno) in Vinko Zupančič (spredaj levo)
Mojster Sergij Palčič (spredaj levo) na delu
Delavnice suhozidne gradnje so tudi družabni dogodek