- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Växjö je ena izmed 290 občin na Švedskem, ima nekaj več kot 85.000 prebivalcev ali približno toliko, kot jih imajo štiri slovenske istrske občine. Kljub težko izgovorljivemu imenu to zeleno, univerzitetno, mirno, a hkrati živahno mestece poznajo po skoraj vsem svetu. Vzrok? Dokaj preprost recept in skupna odločitev politike v letu 1994, ko so si zastavili jasen cilj, da mesto oziroma občina ne bo več odvisna od fosilnih goriv. Resna in odločna pot proti temu cilju je prinesla neverjetne pozitivne rezultate na različnih področjih. Prebivalci so seveda zelo zadovoljni, saj se njihovi stroški zmanjšujejo, okolje je čisto, prijazni življenjski pogoji povečujejo število prebivalcev, število študentov in prihodke od turizma, njihove dosežke pa si letno ogleda več kot dvesto strokovnih delegacij iz vsega sveta. Letos je Växjö prejel evropsko nagrado zelenega lista, ki jo bomo predstavili v enem naslednjih prispevkov.
Švedsko imamo zaradi njene odprte, inovativne in socialne družbe v Sloveniji večkrat za vzor. Primere, ki bi jih bilo še kako vredno posnemati, pa je mogoče najti tudi na področju lokalne samouprave, ki ob takih in drugačnih davkih najbolj kroji naša življenja. Živimo vendarle v krajih ali krajevnih skupnostih, v občinah, kjer stanujemo, plačujemo račune, hodimo v vrtce in šole, službe, se vozimo po cestah, rekreiramo, pridelujemo hrano, smetimo in dihamo.
Poglejmo, kako javne zadeve urejajo v mestu Växjö .
Švedska lokalna samouprava na papirju ni bistveno drugačna kot pri nas. Občine so odgovorne za javne storitve, kot so vrtci, šole, socialni servis, skrb za starejše. Izdajajo gradbena dovoljenja, uravnavajo urnike restavracij in določajo, kateri lokali smejo točiti alkoholne pijače. Pristojne so za ceste in ulice ter promet, aktivno sodelujejo oziroma ustvarjajo pogoje za kulturo in podjetništvo, skrbijo za javni promet, komunalne storitve in odpadke.
Tudi oblast je dokaj podobno urejena. Občina ima različne odbore oziroma telesa, specializirana in odgovorna za posamezna področja, nad vsemi pa je mestni ali občinski svet, ki se ukvarja s ključnimi vprašanji razvoja.
Zakaj je potemtakem Växjö na severu Evrope vzor razvitega, urejenega, čistega in trajnostno usmerjenega mesta za vso Evropo in svet, za svoje prebivalce pa občina z visoko kakovostjo življenja z nizkimi stroški? In zakaj istrske občine s čudovito obmorsko, celo geostrateško lego in klimo, s pestro zgodovino in kulturno dediščino, odličnimi pogoji za vrtnarstvo, vinogradništvo in oljkarstvo, mlado univerzo in še vrsto naravnih in drugih danosti to niso? Zakaj na hladnem severu potrošijo manj za ogrevanje in zakaj več kot 50 odstotkov energije pridobijo iz obnovljivih virov, pri nas pa občinska oblast ne ve niti tega, kako in s čim se njeni občani grejejo? Prav tako nihče nima prave evidence, koliko kanalizacijskih odplak odteka v zemljo, iz nje v vodo, pa v zelenjavo, in …?
Leta 1991 je takrat novi župan občine Växjö Bo Frank, zmerni politik, ki je študiral tako ekonomijo kot ekologijo, dejal, da gre pri upravljanju okolja za dve strani istega kovanca: izrabljanje virov, ne da bi hkrati ustvarjali nove, je slab posel, tako kot je slab posel tudi uničevanje virov.
V mestnem svetu so takrat sedeli predstavniki sedmih različnih strank, med njimi veliko mladih, izobraženih in ambicioznih ljudi. Prav nič težko jim ni bilo zastaviti skupnega cilja, da hočejo postati najboljše švedsko in evropsko mesto, in sicer tako, da se bodo spopadli z ekološkimi problemi. Globalno ogrevanje je že postajala huda grožnja za dobro življenje na Zemlji, zato je bilo potrebno delovati nemudoma. In so začeli. Ob tem je treba vedeti, da razmere takrat niso bile idilične, saj sta industrija in kmetijstvo že dodobra onesnažila jezera in drugo okolje.
Poglejmo nekatere njihove preproste, ampak vizionarske cilje iz tistega obdobja:
Švedi so na nekaterih področjih zastavljene cilje celo presegli, tako da so leta 2008 dobili tudi nagrado Evropske komisije.
Pri uresničevanju svoje vizije so bili dosledni: bioplin pridelujejo z občinskimi čistilnimi napravami, univerzo ogrevajo s peleti, mestni bazen ima na strehi sončne kolektorje, kolesarske steze so razširili, prebivalci in podjetja so upravičeni do subvencij za nakup okolju prijaznih avtomobilov, ki jih lahko parkirajo brezplačno.
Mestne voznike taksijev so poslali na tečaje ekološke vožnje, imajo hibridna vozila, vozila na etanol in bioplin. Pospešujejo tako imenovano zeleno trgovino, na primer prodajo hibridnih vozil in ekološko pridelane hrane. Prav tako promovirajo koncept zelenega in biološko raznolikega Växjöja z lahko dostopnimi zelenimi površinami.
Še dolgo bi lahko naštevali, kaj vse so v minulih letih postorili, a poudariti je treba preprosto dejstvo, da so resno ukvarjanje z okoljskimi vprašanji, jasno zastavljena vizija in strategija vplivali na razvoj celotne občine in kakovost življenja v njej. V občini je registriranih sedem tisoč podjetij različnih profilov in strok, med njimi tudi kar 350 podjetij s področja računalniške tehnologije. Gospodarska rast med letoma 1993 in 2011 je bila kar 73-odstotna. Glede na visoko kakovost življenja mesto ponuja tudi izvrstno zabavo in bogat kulturni program.
Občina, ki jo je do lani vodi župan Bo Frank in ima zadnje leto županjo, pa si že zastavlja nove cilje: v prihodnje bodo dovolili samo gradnjo pasivnih stavb in stavb iz lesa, saj je to edini material, ki ga je moč v celoti obnoviti.
Delovanje občine temelji na prepričanju, da je sodelovanje med gospodarstvom, občinskim vodstvom, akademskim svetom in prebivalstvom najpomembnejši dejavnik uspehov tega najbolj zelenega mesta v Evropi. Vsakdo namreč odloča, kako si bo ogreval dom ali poslovne prostore, kakšno prevozno sredstvo bo uporabljal, ali bo kupoval lokalno pridelano in ekološko hrano, ali bo ločeval odpadke.