Dvajsetletnica Umetniške gimnazije v Kopru

Naslovna fotografija: Simfonični orkester Glasbene šole in Umetniške gimnazije z dirigentom Žigo Cerarjem

Program umetniške gimnazije glasbene in likovne smeri v Kopru slavi dvajseto obletnico obstoja. Vizionarstvo Centra za glasbeno vzgojo pod vodstvom Boruta Logarja in obalnih likovnikov, v prvi vrsti slikarja Aleša Sedmaka, se je pred dvajsetimi leti uspešno povezalo s pripravljenostjo Gimnazije Koper na nove izzive. Nastala je zgodba o uspehu, kakršno je mogoče ustvariti le skupaj.

Od vsega začetka pa do leta 2009 sem v tem projektu sodelovala tudi sama, najprej kot pomočnica takratne ravnateljice Nade Špacapan, nato kot svetovalna delavka in aktivno vključena v vzporedno glasbeno izobraževanje.

Začetki so bili negotovi - vsako leto znova nas je skrbelo, ali bo vpis dovolj velik, da bo Ministrstvo za šolstvo priznalo oddelke. Na srečo je imel takratni sekretar MŠŠ Noel Škerjanc posluh za pomembnost tega programa za naše okolje, zato so nam občasno pogledali skoz prste. Zaradi prostorske stiske so imeli umetniški oddelki del pouka celo v prehodnem prostoru, skozi katerega si prišel naravnost v svetovalno službo, kar seveda ni bilo optimalno ne za dijake ne za moje delo. Lahko pa se v šali pohvalim, da mi je redno igral »podoknice« sedanji vodja Enega Big Banda, Sandi Štor.

Kljub začetnim težavam je ob izvrstnih učiteljih in nadarjenih dijakih program pognal korenine in oplemenitil življenje gimnazije in okolja. V zborniku ob 20. obletnici je zapisanih okrog 600 imen dosedanjih dijakov umetniške gimnazije; mnogi so že priznani umetniki, ustvarjalci in poustvarjalci, učitelji glasbe oziroma likovne umetnosti ali strokovnjaki v mnogih drugih poklicih.

Po tem ko je v nedeljo v nabito polnem koprskem gledališču navdušil Obalni komorni orkester z gosti, me je včeraj v dvorani Sv. Frančiška prijetno presenetil zaenkrat sicer manj znani, a odličen Simfonični orkester Glasbene šole in Umetniške gimnazije. Njegovi začetki segajo v daljno leto 1955; ustanovil ga je glasbeni pedagog in skladatelj Vladimir Lovec, po katerem orkester nosi ime. Pričakujem, da bo postal vse bolj nepogrešljiv del glasbenega življenja v Kopru in širše ter da ga bo njegov karizmatični dirigent Žiga Cerar (ja, tisti Žiga Cerar, ki je s Quartissimom nastopil na Evrosongu) popeljal še na mnoge odre. V nekaterih skladbah se je orkestru pridružil odlični mešani pevski zbor Gimnazije Koper pod taktirko nekdanjega dijaka umetniške gimnazije, sedaj mednarodno uveljavljenega skladatelja Andreja Makorja.

Likovniki so že med točke glasbenega programa v Frančiškovi dvorani vtkali dva avtorska video posnetka in posrečen performans, nato pa nas popeljali v atrij gimnazije na razstavo, ki jo je otvorila Dragica Samsa. Razen razstavljenih del me je pritegnil tudi moto, »Bodi širši od okvirja«. Nekonvencionalen, ustvarjalen, povezan z drugimi in velikodušen, sem si ga prevedla. Za začetek.

Ob bogatih vtisih le še nekaj kritičnih misli: Škoda je, da Frančiškova dvorana zaradi požarne varnosti ni mogla sprejeti vseh ljudi, ki so želeli obiskati prireditev. Raje si ne predstavljam, kako so se počutili starši nastopajočih dijakov, ki so jim pred nosom zaprli vrata. Škoda tudi, da na prireditev niso bili povabljeni vsi nekdanji sodelavci v programu, idealno pa bi bilo, če bi zagotovili prostor, ki bi sprejel tudi večje število dijakov prejšnjih generacij. In končno, težko razumem, zakaj niso bili povabljeni župani, vsaj koprski, in mediji. Prireditve kot je bila včerajšnja so namreč pomembne priložnosti za predstavitev dejavnosti, uspehov in odprtih vprašanj občinskim odločevalcem in širši javnosti. Zakaj bi jih zamujali?