- Skupaj - Gibanje aktivnih občanov mestne občine Koper
- O gibanju
- Kontaktiraj nas
- Volitve 2018
Udeleženci sprehoda se zbiramo na otroškem igrišču na Jenkovi ulici (Foto: Jernej Soban)
Tako kot prejšnji sprehod, »Pripovedujemo zgodbo Semedele«, smo tudi tega pripravili in organizirali aktivni krajani, krajevna skupnost Semedela in Civilno gibanje Skupaj. Strokovno ga je vodila agronomka-hortikulturnica Breda Bavdaž Čopi s sodelovanjem Mirjana Kocjančiča, strokovnega svetovalca za parke pri komunalnem podjetju Marjetica.
Bredina največja ljubezen so vrtnice. Je predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije in podpredsednica Svetovne federacije vrtničarskih društev za Evropo. 31. maja bo v Valdoltri ob 13h imela predavanje v okviru dogodka Sprehod med vrtnicami. Vabljeni.
Na otroškem igrišču na Jenkovi ulici se je zbralo 25 udeležencev. Od tam smo se sprehodili po Jenkovi do Rozmanove in se mimo vrtca spustili na Tomšičevo, do drevoreda ob Badaševici. Sprehod se je zaključil pri Domu KS Semedela s pogostitvijo in druženjem.
Breda Bavdaž Čopi ima dolgoletne izkušnje iz upravljanja javnih zelenih površin pri koprskem komunalnem podjetju, kjer se je zaposlila leta 1979. Svojega šefa in mentorja Pavla Grdina, ki ga je kaj kmalu nasledila, se spomni kot izjemno izkušenega, zahtevnega in dobrega organizatorja. Podobno kot govori Breda o svojem mentorju, tudi Mirjan s spoštovanjem pove, da se je največ naučil prav od nje.
Semedelo so zasnovali kot sosesko, utopljeno v zelenje. Z gradnjo udobnih vila blokov so začeli leta 1954 in najprej so prebivalci sami spontano sadili drevje okrog njih. Ob Jenkovi 2 so, na primer, zasadili topole, pred Jenkovo 3 so bile vrbe žalujke, po katerih so radi plezali takrat številni otroci ... Leta 1966 pa je drevje v Semedeli sistematično začela saditi Komunala.
V svoji vrtnariji v Dekanih so delavci Komunale drevje sami vzgajali iz semen. Vrtnarija je bila tako cenjena, da so po njihovih sadikah magnolij, cipres, ceder, borov, po živih mejah, cvetočih grmovnicah in cvetju ... povpraševali kupci iz vse Istre, še zlasti številni hoteli.
En od projektov, na katerega je Breda posebno ponosna, je drevored skoraj 200 pinij ob Badaševici. Prve so stare natanko 37 let; zasadili so jih 12. maja 1982. Najprej so sadike vzgajali v drevesnici Komunale, kasneje so jih nabavljali iz italijanske Pistoie.
Del drevoreda pinij ob Badaševici (Foto Bojana Pečar Bole)
V Semedeli je zasajenih veliko iglavcev. Če jih je preveč, je kraj pozimi videti turobno, zato Breda priporoča sajenje več listavcev. Listavci v mesto prinašajo več življenja, spomladi razveseljujejo z mladimi listi, poleti dajejo senco, jeseni poživljajo s toplimi barvami in pozimi ne jemljejo svetlobe.
Mnoga drevesa so zasajena preblizu skupaj in preblizu hiš, mnogih niso redno obrezovali in bi jih bilo zdaj treba strokovno obrezati, da se jih pomladi.
Ko sadimo žive meje, izbirajmo počasi rastoče. Tako bodo še po petdesetih letih sveže, kot lahko vidimo na primer na Rozmanovi ulici.
Prebivalci imamo do drevja različen odnos. Nekateri zahtevajo odstranitev dreves, ker jih moti odpadlo listje, ker jim veje jemljejo svetlobo ali preprosto zato, da bo stanovanje, ki ga želijo prodati, doseglo višjo ceno. Drugi pustijo drevje, da se pretirano razraste, ali pa ne dovolijo niti odstranitve odmrlih dreves.
V zadnjem času so veliko dreves požagali (Sprašujemo se, koliko tega radikalnega odstranjevanja dreves je sploh bilo upravičenega), ob tem pa niso poskrbeli za nujno zasaditev nadomestnega drevja.
Lani so v Semedeli nekatere ulice urejali tako, da so cestišče razširili in povečali parkirne površine, vse na račun drevja in grmovja, ki so ga požagali. Na sprehodu gremo tudi mimo lani povečanega asfaltiranega parkirišča za kakšnih petnajst avtomobilov, ob katerem ni niti enega drevesa.
Vse to kliče po strokovnem načrtovanju, svetovanju in dobrem sodelovanju med strokovno službo komunalnega podjetja, krajevno skupnostjo in prebivalci.
Stara živa meja je še vedno sveža (Foto Božena Ambrozius)
Eno mnogih parkirišč v Kopru brez zelenja (Foto Božena Ambrozius)
Ko sadimo drevje, je pomembno, da dobro razmislimo, kam in kako ga bomo posadili in da ga nato dobro oskrbujemo. Zagotoviti mu moramo dovolj prostora in ga prva tri leta še posebno skrbno negovati, kasneje pa ga je potrebno redno obrezovati. Doktrina ravnanja z drevjem se s časom spreminja. Nekoč so drevesa tako radikalno obrezovali, da so jih »obglavljali« in rane so celo zalivali z betonom – ponekod še lahko vidimo ostanke tega pristopa. Zdaj velja, da smemo odrezati največ 15 % žive listne površine.
Učimo se od Kitajcev! Breda se je pred kratkim vrnila s strokovnega potovanja po Kitajski. Očaral jo je skrbni odnos Kitajcev do dreves. Spoštljivo jih obravnavajo kot živa bitja (kar seveda so), ne kot lastnino. Načrtno sadijo ogromno drevja, a prav vsakemu drevescu se posvetijo, kot bi bil otrok.
Potrebno je tudi razmisliti, kaj bomo sadili. V zadnjih letih se je pri nas na primer razširila moda sajenja oljke v urbanem prostoru, čeprav oljka tja ne sodi.
V Ljubljani in Mariboru občinski odlok določa, da je treba na parkiriščih na vsaka štiri parkirna mesta zasaditi drevo. Če pomislimo na mediteransko poletno pripeko, je v naši občini podoben odlok še bolj potreben.
Breda poudari, da bi v Kopru potrebovali »Zeleno pisarno«, »Urad za zelenje«, ki bi med drugim uredil kataster dreves, zaposloval pa bi arborista, dendrologa, verjetno tudi krajinskega arhitekta. To bi bila strokovna in neodvisna služba, nadrejena komunalnemu podjetju.
V pogovoru se je izkazalo, da krajani zelene površine različno doživljamo in vrednotimo. Nekaterim so na primer všeč s tal osvetljeni drevoredi, drugim se zdijo tako osvetljena drevesa strašljiva in nas skrbi, kako osvetlitev vpliva na bioritem drevesa in na ptice. Deljena so tudi mnenja o travnatih površinah, kakršni sta na primer zelenici, ki ju prečkamo, če se s Pristaniške ulice napotimo proti šoli. Nekaterim se zdijo puste in dolgočasne, drugi si na njih spočijemo pogled in se veselimo občutka prostranosti sredi mestnega vrveža ...
Vsekakor gre za vprašanja, ob katerih je očitno, da potrebujemo strokovno, večdisciplinarno urejanje prostora in upravljanje z zelenjem. Le tako bo naš skupni prostor urejen z upoštevanjem potreb ljudi, rastlin in živali, z racionalno rabo energije in s čutom za skladnost in lepoto.
Breda in Mirjan odločevalcem, upraviteljem, vzdrževalcem in občanom priporočata knjigo Mestno drevje, pravo biblijo za ravnanje z drevjem v mestu. »Namenjena je tistim, ki se pri svojem delu kot načrtovalci, vzdrževalci, upravitelji, graditelji, nadzorniki, lastniki in različne druge vrste skrbniki drevja srečujejo z odločanjem o saditvi, vzdrževanju, varstvu in sekanju dreves. Napisana je strokovno in hkrati dovolj poljudno, da se vloge mestnega drevja in ukrepov potrebnih za njegovo rast in razvoj lahko zavedo vsi, ki delajo z drevjem. Prispevala naj bi k strokovnemu in odgovornemu ravnanju z drevjem v vseh življenjskih obdobjih in preprečevala nepovratno škodo, ki jo lahko povzročijo nedomišljeno načrtovanje, slaba izvedba novih saditev, malomarno vzdrževanje in neustrezna zaščita drevja pred vplivi iz okolja.« (Vir)
Še posebna informacija za mlade: Vrtnar je v Sloveniji deficitaren poklic. Mirjan Kocjančič pove, da na Marjetici ne dobijo strokovno usposobljenih kadrov, zato zaposlujejo fante, ki imajo izkušnje z delom na kmetiji in znajo upravljati s kmetijskimi stroji. Draga mladina, ne prezrite priložnosti!
Fotografije sva posneli Bojana Pečar Bole in Božena Ambrozius.
Na otroškem igrišču na Jenkovi
Jenkova je ena najbolj zelenih semedelskih ulic.
Z Jenkove se po strmi pešpoti dvignemo do Rozmanove.
Tudi Rozmanova ulica (razen njenega podaljška po križišču z ulico II. Prekomorske brigade) je pogreznjena v zelenje.
V nekaterih ulicah Semedele so, zlasti lansko jesen, požagali veliko dreves - najverjetneje zdravih, če sklepamo po štorih, ki so ostali. Tu pa se pomudimo ob nekaj primerih dreves, ki se zaradi pregoste zasaditve ne morejo razrasti, ali pa so že odmrla. Oboje kliče po dobrem sodelovanju med stanovalci in strokovno (!) službo komunalnega podjetja. Da o odstranjevanju drevja ne bo odločal najglasnejši sosed, ki v njem vidi predvsem smetenje, pač pa strokovnjak, ki bo presodil, katero drevo je treba odstraniti, ker je bolno ali nevarno. Obenem pa bo svetoval stanovalcem, kje je najustrezneje zasaditi nadomestno drevo in kako ga negovati, da bo čim dlje zdravo in ustrezno veliko.
Mirjan Kocjančič pojasni, kako je treba sproti oblikovati drevo. Nikakor ne z "obglavljanjem"; obrežemo lahko največ 15 % žive listne površine.
Opazimo nevsakdanji, pohvalen primer, ko so se ob gradnji pločnika izognili obstoječemu drevesu. Žal kljub temu ne uspeva najbolje.
Drevored pinij vabi številne sprehajalce in kolesarje. Vsako pinijo v temi osvetljujeta dve v pločnik vgreznjeni svetili. Mnenja o takem osvetljevanju drevja so deljena - nekaterim je všeč, drugi ga razumemo kot svetlobno onesnaževanje, ki moti bioritem drevja in ptic. Na začetku drevoreda je bila svojčas izposojevalnica koles. Občina se ji je odrekla, še preden je dobro zaživela.
Zadnja postaja pred domom krajevne skupnosti: nekdanja bencinska postaja na Tomšičevi. Prostor je že dolgo zapuščen in zanemarjen, le Indejanci so pred nekaj leti na njem organizirali druženje krajanov. Pragmatični upravljavci krajevne skupnosti so razmišljali o parkirišču, nekateri udeleženci pa izrazimo željo, da bi to površino raje uredili kot zelen, spokojen prostor za sprostitev in druženje.
