Čedad: mesto, po katerem se lahko zgledujemo ​

Čedad (Foto Kosta Juri)

Po uri in pol vožnje z avtom, severo-zahodno od naše mestne občine, lahko v italijanski Furlaniji obiščemo Čedad (Cividale, Civitat) in njegove že približno 2000 let stare ulice. Sicer je to majhno mesto rimskega in langobardskega izvora, ki si je skozi tisočletja priborilo glavno vlogo v zgodovini lastne regije. Nekdanji rimski Forum Juli (Mesto Julija Cezarja) je ponudil ime celotni deželi Furlaniji (Friuli). Neredke menjave oblasti, ki so imele med sabo mnogokrat popolnoma različen kulturni izvor, so, včasih tudi nehote, pripomogle k počasni toda konstantni sedimentaciji kulturnega bogastva. Občani in turisti ga še danes lahko občudujejo in se tako brez ovir poglabljajo v samo dušo mesta. Čedad je tudi mesto, kjer se vsako poletje odvija slavni Mittelfest.

Neposredna hribovita okolica Čedada je Beneška Slovenija, ki mestu od nekdaj dodaja pečat stičišča med romansko in slovansko kulturo.

Obiskali smo Čedad z namenom, da bi se iz mesta, ki mednarodno slovi kot odličen primer spoštljivega ravnanja do kulturne in zgodovinske dediščine, vrnili v naš Koper, navdihnjeni in obogateni z novimi idejami in možnimi rešitvami za naše zanemarjeno mestno jedro. Moramo povedati, da nas dnevni izlet nikakor ni razočaral in da nam je bilo spoznavanje čedadskega primera v veliko korist. Furlansko mestece je vzorni primer implementacije pametnih, enostavnih in dobro premišljenih posegov, ki mestu dodajajo posebno vrednost in iz leta v leto večjo atraktivnost.  

Sprehod po Čedadu je priložnost, da se brezplačno in na izredno lagoden način, vabljiv za vse generacije, zbližamo z njegovo zgodovino. S takšnim približevanjem mestu je obiskovalec mimogrede pozoren tudi na urbanistično zasnovo, arhitektonske znamenitosti in okolje, kar bi sicer ignoriral ali vsaj težje opazil. Po drugi strani nam razumevanje kulturne identitete mesta pomaga natančneje oceniti vrednost le-tega in globlje vrednotiti njegovo dejansko bogastvo. 

Zgledno vzdrževane in tlakovane mestne ulice (Foto Kosta Juri)

Za tovrstni kulturni turizem in ozaveščanje občanov je čedadska občina učinkovito poskrbela. Ulice mestnega jedra so zgledno tlakovane, palače skrbno vzdrževane in celotno mestno okolje je nenehno deležno izredne pozornosti občinske uprave, ki brezkompromisno skrbi, da se identiteta mestnega jedra marljivo ohranja, redno vzdržuje in ne onesnažuje z elementi, ki v tako antično mesto preprosto ne sodijo. 

Poleg tega je občinska uprava želela, da se, s pomočjo številnih inovativnih posegov, sprehajalci po mestu počutijo kot v pravem uličnem muzeju. Ali, bolje rečeno, v kraju, kjer lahko uživanje prostega časa in učenje potekata istočasno. 

Na fasadah stavb, v katerih so nekoč delovale znane tradicionalne obrtniške dejavnosti, ki so skozi desetletja pridobile določeno prepoznavnost v mestu in pomemben zgodovinski pomen, so danes nameščene informativne table, ki na kratko povzemajo njihovo zgodovinsko poglavje in ponujajo kratek opis obrti, njenih nosilcev in njene tedanje vloge v družbi. Težko je najti elegantnejši način ohranjanja spomina na tradicijo, ki nevsiljivo ponuja  podatke, za katere sicer mimoidoči verjetno nikoli ne bi izvedeli.

Duh nekdanjih prebivalcev še vedno živi (Foto Kosta Juri)

Projekt “Cividale in vetrina” (Čedad v izložbi) se seveda ne konča pri informativnih tablah. Kot je možno razbrati v samemu naslovu, ponuja projekt tudi izvirno alternativo okrasitvi trgovinskih izložb, kjer so po navadi opazne reklame. Namesto reklamnih oglasov za praške ali druge potrošniške artikle, ki vizualno onesnažujejo mestno jedro z agresivnimi barvami in praznimi sporočili, boste v čedadskih izložbah naleteli na za oko precej bolj prijazne in manj agresivne črno-bele slike prizorov iz nekdanjega vsakodnevnega življenja v mestu. Ti se na edinstven način usklajujejo s starimi palačami ter učinkovito pripomorejo k umirjeni in uravnoteženi mestni atmosferi.

Projekt Cividale in vetrina
   (Obe fotografiji: Kosta Juri)

In kaj privlačna mestna atmosfera pomeni, ne le z estetskega, ampak predvsem  z ekonomskega vidika. V mestu, kot je Čedad, se občani in turisti radi sprehajajo. Mesto živi in njegovo srce utripa. Ljudje se družijo, čutijo pripadnost skupnosti in kraju ter bogatijo njegovo dušo, tudi z oživljanjem tradicionalnih obredov in praznikov, npr. srednjeveškega »palia« in »maše velike sablje« (Messa dello spadone) s koreninami v langobardskih časih. To velja tudi za priseljence, ki živijo dobro integrirani v mestu. 

Že kava v eni izmed mnogih kavarn lahko zlahka postane dragocena izkušnja. Ni torej čudno, da v centru Čedada uspešno delujejo številne restavracije, kavarne, okrepčevalnice, majhne obrtniške dejavnosti, trgovine, knjigarne, itd. Ljudje se, kot rečeno, odpravljajo v mesto, ker jim le-to nudi raznolike možnosti za preživljanje prostega časa. 

Na kavo v center (Foto Kosta Juri)

Žal takšnih priložnosti pri nas, v Kopru, trenutno ni. Danes naša občina poslu v starem mestnem jedru ni prijazna, saj temu poleg vsega ne nudi privlačnega okolja. In čeprav ima Koper kot slikovito in starodavno mediteransko mestece izreden potencial, da bi lahko gostinci in obrtniki z dinamičnim sodelovanjem v sinergiji z občino ter s svojo kreativnostjo spodbujali nastanek ene najpopularnejših in najkakovostnejših destinacij v Sloveniji, se danes spopadamo z zaskrbljujočim trendom, ki naše mesto čedalje bolj spreminja v distopični kraj z le navidezno vitalnostjo. 

Namesto da bi se občinska administracija ukvarjala z urejanjem mestnega jedra, se že 16 let osredotoča na megalomanske bolj ali manj izvedljive projekte, katerih učinek je posledično zasenčenje originalnega mestnega reliefa. Moder župan bi razumel, da imeti vizijo, pomeni predvsem primerno vrednotiti in uporabljati tisto, kar mestna identiteta ponuja. Razumel bi, da je staviti na to, kar je izvirno, prepoznavno in s čimer se dejansko lahko poistovetimo, bistveno lažja in bolj smiselna pot do uspeha in razvoja. Ali res potrebujemo mehiške palme, dubajske nebotičnike in olimpijske bazene tik pred vhodom v staro mestno jedro, če pa živimo v mestu, kakršno je Koper, ki ga zaznamuje dolga in pestra zgodovina ter izjemno bogata kulturna dediščina in tradicija?

Odgovor na to vprašanje boste lahko dali 18. novembra na glasovalnem lističu.